|
| | |
naključni mimoidoči
Pridružen/-a: 24.06. 2007, 21:44 |
Prispevkov: 1 |
|
|
|
Objavljeno: 24 Jun 2007 21:49 |
|
|
Živjo.
Stara sem 19 let in imam že več let težave s kompulzivnim prenajedanjem. ZELO si želim, da bi se pozdravila, zato me zanima (vpr. za tiste, ki so zdravljene...), kako se lahko kar najbolj učinkovito pozdraviš /da ne rečem, kar najhitreje.... - vseeno mi je, koliko časa bo trajalo, samo da bi se rešila tega problema!). PROSIM, če mi lahko kaj svetujete, ker sem psihično na koncu. Najlepša hvala! |
|
_________________ Hi, my name is Leah and I am an addict. |
|
|
|
|
| | |
bralec
Pridružen/-a: 20.01. 2007, 17:36 |
Prispevkov: 9 |
Kraj: Kranj |
|
|
Objavljeno: 01 Jul 2007 17:34 |
|
|
Pozdravljeni!
Že dolgo me ni bilo pa sem se odločila, da se le malo oglasim. Sem videla da ste tudi že spraševale po meni.
Jaz bom tako rekla, lezem počasi a vztrajno. Včasih padem, a se poberem. Važno je da se poberem! Shujšala sem nekako 3 kilograme. Včasih mi uspe zdržati dolgo, pa spet pride kakšen dan, ali pa dva, ko se najem. Morda bom kdaj lahko rekla da pa tudi brez prenajedanja mi kar gre. Zelo pomemebno je, da jemo zdravo in uravnoteženo prehrano in nekako kar pozabimo na vse tiste pasti prehrane. Pomembno je tudi, da se ne zapiramo sami vase, ampak da se z nekom pogovorimo ali na kakšen drug način spravimo jezo iz sebe. Pa ne s prenajedanjem!! Nikakor! Meni pomaga šport, najbolj tek. Ko tečem, pozabim na vse, poslušam glasbo in se popolnoma sprostim. Vsi napori, ki jih doživljam, predvsem psihični pa zginejo. Torej svetujem vam, da poiščete tisto stvar, v kateri uživate, kjer ste dobri, kjer pozabite vse in odmislite hrano. Probajte!
Lep dan še naprej, pa se bom še kaj oglasila. |
|
_________________ Vsak dan je nov dan! |
|
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
Prispevkov: 2241 |
Kraj: Gorenjska |
|
|
Objavljeno: 01 Jul 2007 20:32 |
|
|
Lana, bravo. Držimo pesti zate. Ful si te predstavljam, ko s slušalkami v ušesih tečeš po samotni cesti. Res pomaga. In kar se še oglasi.
Tutti fruti, nisem zdravljena, zato ti iz prve roke ne morem nič povedati. Odvisno, iz katerega kraja si, kam si se mogoče že obrnila, ali si se s kom že pogovorila... Med prebiranjem knjig Sanje Rozman, ki se profesionalno ukvarja s temi problemi, sem razumela, da se je dobro o tem z nekom pogovoriti. Na zadnjih straneh njene knjige Sprememba v srcu so zbrani naslovi po vseh slovenskih regijah, kam se obrniti po pomoč, kje začeti. (Če slučajno to ni ta knjiga, je zagotovo v eni od njenih knjig, saj je napisala samo štiri). Če jih še nisi brala, ti jih priporočam, v knjižnici boš našla vse.
In drži se. Nekaj si storila že s tem, da si rekla za pomoč. Zares jo poišči, potrudi se in dobila jo boš.
Pozdrav, Maša |
|
|
|
| živjo...... | | |
| | | |
| | | |
| | | |
| | | |
| | | |
| | |
padalec
Pridružen/-a: 21.04. 2007, 23:55 |
Prispevkov: 15 |
|
|
|
Objavljeno: 10 Okt 2007 18:55 |
|
|
Po več kot enem letu vseh motenj v prehrani, vzponov in padcev sem opazila da ne zmorem več sama.
Intenzivno (lahko bi rekli skoraj profesionalno) se ukvarjam s športom, visoka sem 165 cm in imam 50 kg. Vendar za razliko od ostalih kilogrami pri meni (še) niso problem. Pred skoraj letom sem se zaradi pritiskov trenerjev in ostalih začela spopadati z anoreksijo, ki je kasneje prešla v bulimijo. Ob koncu intenzivne sezone in šole pa se je začel problem kompulzivnega prenajedanja. Skozi celo poletje sem se tolažila, da se bo jeseni uredilo, ker bom imela polne roke dela s šolo in treningi, vendar težave še vedno ostajajo. V zadnjem tednu sem se ponovno začela ubadati z bulimijo. Kljub vsemu mi uspeva vzdrževati normalno težo, vendar zaradi vsakodnevnih prenajedanj ne morem živeti normalno in me to psihično uničuje. Vsakič ko se prenajem si rečem...danes je zadnjič, jutri začnem z uravnoteženo, zdravo prehrano...vendar mi ne uspe. Rada bi našla nekaj, ki bi me zmotiviralo in mi omogočilo zdravo prehranjevanje, saj tega sama ne zmorem več. V obdobju bulimije sem obiskala tudi skupino za samopomoč, vendar mi ni kaj dosti pomagala.
Prosim, če mi kdorkoli lahko svetuje in pomaga.
Lp, Blažka |
|
|
|
| | |
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
Prispevkov: 10408 |
Kraj: Gorenjska |
|
|
Objavljeno: 10 Okt 2007 19:50 |
|
|
Najprej pozdrav Eneji in Stigmati...ob sicer res samo hitrem javljanju.
Veseli me Eneja, da si pisala svoja občutja in dogajanja. In upam, da te še beremo.
Stigmata tvoj problemček pa je verjetno tudi trd oreh. Ni vse samo v urejenih kilogramih, kar se lepo vidi pri tebi. Tudi moram priznati, da nimam posebnih izkušenj s tako izmenjujočimi razpoloženji prehranjevanja, kot jih opisuješ ti. Ponavadi je prisotna ena sama motnja prehranjevanja in njej dodano še skupek drugih težav (npr. depresija, stres, panična motnja, okm......in drugo). Nekje prav gotovo mora tičati vzrok (kot vedno). Pravzaprav je že iz samega tvojega pisanja čutiti nekakšno stisko, zmedenost, iskanja......... ki jo nekje nekako zaznavaš in je ravno to tisto, kar te peha iz ene skrajnosti v drugo.
Ne vem zakaj, a nekako sem začutila, da te je strah sprejemati odločitve. Tako, na tak način, da jih vidijo tudi drugi. Lahko sem popolnoma mimo usekala (ne zameri). A znana sem po tem, da ponavadi pri prvih stikih z nekom spustim z vajeti čustva, občutenja in berem in premišljujem, poizkušam vtakniti nekam napisane besede.......
Upam, da se še beremo. In da bomo mogoče lahko tudi drobna pikica pozitivizma na tvojih poteh iskanj. |
|
|
|
| | | |
| | |
odvisnež
Pridružen/-a: 16.01. 2007, 15:34 |
Prispevkov: 55 |
Kraj: Rimske Toplice |
|
|
Objavljeno: 11 Okt 2007 07:17 |
|
|
Stigmata je napisal/a: |
Hm...sama nebi rekla da me je strah sprejemati odločitve. Nasplošno veljam za zelo možno osebnost, ki se dobro znajde v vlogi vodje, polno energije. V družbi sem bila (in sem še vedno) jaz tista, ki je pomagala ostalim, ostali so se opirali name.
Hvala za nek "začetek" :) |
Ja stigmata, tudi jaz veljam v družbi za močno osebo, polno pozitivne energije,vse znam pošlihtat, name se človek res lahko zanese................
A morda se boš mogla enkrat pošteno dol vsedit in se pričet raziskovat v svoji notranjosti,če ti ne bo šlo, pejt prebrat kako knjigo ala Sanja Rozman, Trganej spon, Ne kaj ješ, kaj te žene da ješ,drugač pa poišči strokovno pomoč, da ti pomaga pri odkrivanju same sebe,
kajti ko začneš s tem raziskovanjem, ugotoviš, da je moč in zanesljivost tvoja zunanja lupina, obramba, meja, kakorkoli že, znotraj tebe pa je nekaj čisto drugega,vsaj pri meni je bilo in je še
morda si človek, ki hoče biti v družbi sprejet in biti v središču, prevzameš bremena drugih, počutiš se odgovorne za druge, rada imaš, da te nekdo od zunaj za tvoj trud, uspehe pohvali, sama pa si non-stop kritična do sebe in hočeš več in več....
Malo premisli, to so le moje domneve oz moja spoznanja in moj pekel kompulzivnega prenajedanja
In čeprav sem oborožena z obilico znanja, v kuhinji je skoraj sama zdrava hrana,podlegam svojemu zvitemu umu-najhujše je, da lahko samega sebe prepričaš o slabem, da lahko samega sebe prelisičiš,ker dovolim slabi strani, da premaga dobro
Eneja-kot prvo nisi budala, nisi grda in nehaj se primerjat z drugimi(z manekankami, sodelavci, sosedi.....)
Ja nažirala si se, pa kaj, zato nisi slab človek, ker to tvoje nažiranje ima vzrok-najdi ga in predebatiraj o njem, nikakor pa se ne zmerjaj, ker še enkrat NISI SLAB ČLOVEK
Stopi pred ogledalo in zaradi mene stoj pred njim cel dan-toliko dolgo, da si iz možganov in oči zbrišeš podobo-kaka naj bi bila(to podobo ustvarja kultura v kateri si in ne ti in tvoje telo) in začni dojemat kaka si, pa če tudi maš 100kg preveč,kajti to si ti in tako se sprejmi, ker potem se boš tudi lepo oblekla svoji postavi primerno, naličila, odišavila svoji postavi in počutju primerno (ne pa tako kot zgledajo manekenka pa ne vem kera Francka, ki je tko oh in sploh....) in šla v nov dan, pa če tudi boš jedla krofe, pa arašide,govorim iz lastne izkušnje, ko enkrat pričneš ceniti svoje kulturnodefinirano slabo telo, pričneš ceniti svoje življenje, pozitiva se naseli v tvoje misli in verjemi mi, manj posegaš po grehih, ki se jih želiš znebiti
Če na svojem telesu ne najdeš nič lepega, pa se zazri v svoje oči-boš videla, če bodo v glavi pozitivne misli, bodo oči sijale in žarele, če bodo v glavi sive misli, bodo oči bledikave in če bi se zazrla v bistvo človeka-to so oči, ki odsevajo dušo človeka, kar pa je bistvo le-njega, potem bi videla, da tudi suhice in ta najbolj super Francke imajo lahko bledikave oči in da tudi te osebe imajo slabe dneve!
Prosim te Eneja, stopi pred ogledalo in ne zaničuj se več, ker bolj ko se boš zaničevala, bolj boš tonila v omamo, verjemi mi, govorim iz lastnih izkušenj.
Pa pogumno-stopi pred ogledalo |
|
|
|
| | |
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
Prispevkov: 10408 |
Kraj: Gorenjska |
|
|
Objavljeno: 11 Okt 2007 09:02 |
|
|
Na, pa je Madronsica zapisala tudi moje misli.
Tudi jaz sem že od nekdaj močna, odločna oseba(v osnovni šoli, srednji, pri športu, na usposabljanjih, v bolnišnicah......), ki sprejema odločitve in odgovornosti za sebe in še nekaj drugih zraven. Vendar pa je to samo zunanja lupina. Na žalost. In ugotavljam, da bolj ko so tekla leta, bolj trdna je bila ta zunanja lupina in vse bolj otopela notranjost. Če danes ljudem omenim, da imam kako težavo, bolečino, probleme.....me gledajo kot da sem padla z Marsa in mi seveda niti pod razno ne verjamejo. |
|
|
|
| | | |
| KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 7 od 14
|
|
|
|
|
|