 |
 | Lana5 in druge |  |
|
bralec
| Pridružen/-a: 08.12. 2006, 11:29 |
| Prispevkov: 9 |
|
|
|
 Objavljeno: 07 Mar 2007 10:33 |
 |
|
Ojla vsem... Že dolgo se nisem oglasila na tem forumu in ko sem ga zdaj malo pregledovala sem ugotovila, da nisem edina. Lana5, kje si? Nič več se ne oglašamo, tako da sploh ne vem kako gre kakšni. Glede same sebe lahko povem, da letim včasih zelo visoko, včasih pa tako rijem, da je prav groza. Saj se vedno znova poberem, ker vem, da se po blatu valjati ni ok, pa čeprav zgleda tako vabljivo. Je pa res, da s to motnjo, ki jo imam ne opraviš kar na 1,2,3... ampak je potreben čas in spet čas...
Dej Lana5, oglasi se kaj, da si izmenjava kakšno besedo. Lep pozdrav vsem. |
|
|
|
| VPRAŠANJE O POMOČI | | |
| | | |
| | | |
| | |
|
odvisnež
| Pridružen/-a: 16.01. 2007, 15:34 |
| Prispevkov: 55 |
| Kraj: Rimske Toplice |
|
|
| Objavljeno: 07 Mar 2007 21:55 |
|
|
Pa ima kdo izkušnje s temi overeaters? Vem, da delujejo na načelu 10 stopnic-tako kot anonimni alkoholiki. Bojim se, da so ala ameriška varianta psihologije, ko prideš tja, pa se moraš predstavit v krogu in pol ti vsi ploskajo, al pa pozdravljajo v zboru, pa te fore-tega res ne prebavljam in se mi zdi kot da bi se delal norce iz samega sebe in mene.
Zato prosim, če ima kdo kakršne koli izkušnje, prosim povejte.
Za usmeritev, pa hvala  |
|
|
|
| | | |
| | |
|
odvisnež
| Pridružen/-a: 16.01. 2007, 15:34 |
| Prispevkov: 55 |
| Kraj: Rimske Toplice |
|
|
| Objavljeno: 08 Mar 2007 11:46 |
|
|
Dobivale smo se predvsem dekleta na vsakih 14 dni. Nobenega ploskanja in zborovskega odgovarjanja. Povedal si kar si hotel povedati, nihče te ni silil. Poslušale smo pripovedi druge druge in nobene dite in podobnih pravil ni bilo, le eno je bilo-anonimnost, da je vse povedano ostalo med nami, ne pa obrekovanje za vogalom. V skupini smo bile dekleta z motnjami prehranjevanja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), različne starosti, tudi čez 30 let in presenetljivo smo se ujele-nismo postale nevem kakšne prijateljice, a postale smo si znanke.
Tudi me smo kdaj risale-kaj vse ti ne pove ena preprosta risba. Velikokrat smo imele vizualizacijo, da nas je mentorica vodila po takšni domišljiski poti in nenehno spraševala kako se počutimo, kaj bi povedale, kaj vidimo....in na koncu si lastne izkušnje lahko podelil s skupino. Imele smo tudi igre-odigrale smo določeno situacijo, ki jo je katera povedala in jo je čustveno vznemirila in potem je lahko ta oseba bila zunanji opazovalec in je na stvar gledala drugače-skristalizirala si je pogled,dostikrat pa je bil rezultat, da si spoznal, da nisi ti kriv, če nekomu ne pašeš, da si tak kakršen si-KAKO TO VČASIH ODLEŽE!
Predvsem pa je delavnica pomagala, da si se v zgodbih drugih deklet našel tudi sam, in spoznal, da se to dogaja tudi drugim in da nisi sam na svetu in da nisi potencialni kandidat za umobolnico na zaprtem oddelku.
Zato si pa želim pomoči v tej obliki tudi sedaj, ko nisem več v Mariboru |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 05.11. 2006, 11:02 |
| Prispevkov: 5716 |
| Kraj: LJUBLJANA |
|
|
| Objavljeno: 13 Mar 2007 19:58 |
|
|
Nekaj vam moram priznati - do sedaj nisem brala te teme - vsaj od zacetka ne, ker sem bila pac prepricana, da moje prehranjevanje nima nobene veze s kompulzivnim prenajedanjem. Pa kje zivim - ko sem brala tebe Marika in tebe Julija, pa Ajda Neza - pa to je skoraj moja zgodba.
Kaj smo res vse v istem kotlu? Mogoce mi bo sedaj lazja pot ven, ko vem kje sem! Spet se bom morala vzeti v roke in temeljito pogovoriti sama s seboj - mogoce se mi bo nekoc uspelo pogovoriti tudi z vami. Trenutno se ne morem, nisem se v tisti fazi, se se zapiram vase in bezim v kot. Pa se ne smilim sama sebi, niti najmanj ne, samo umikam se - pred problemi - seboj -bog ve pred cim-
Pa se trenutno cisto dobro pocutim, veselim se pomladi . . . . le danasnje spoznanje mi je dalo misliti. |
|
_________________
Ni srečen, kdor veliko ima,
srečen je, kdor malo potrebuje! |
|
   |
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 05.11. 2006, 11:02 |
| Prispevkov: 5716 |
| Kraj: LJUBLJANA |
|
|
| Objavljeno: 14 Mar 2007 15:05 |
|
|
Ja Marika in Julija, res se sprašujem kaj sem do sedaj mislila! Kot da sem z lune padla, tako me je včeraj zadelo to spoznanje.
To je tako kot z drugimi zasvojenci, pijanec ne bo priznal, da je alkoholik, narkoman se ne zadeva in jaz se ne prenajedam! In vse to sem počela in še počnem, kar je tipično za prenajedanje. Zavedala sem se tega, da bi kar naprej jedla kadar sem živčna (no in živčna sem pa non stop!). Sama sebi sem očitno lagala, se sprenevedala!
Uf, sedaj se pa moram skopat ven iz tega, zlepa ali zgrda. |
|
_________________
Ni srečen, kdor veliko ima,
srečen je, kdor malo potrebuje! |
|
| |
|
|
| | | |
| KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 6 od 14
|
|
|
|
|
|
|
in manj uspešno 
. Dokler sem bila študent sem lahko hodila v Mariboru na brezplačne delavnice za motne prehranjevanje, sedaj pa sem v okolici Celja in me zanima, če morda kdo ve za kvalitetno in poceni strokovno pomoč, ki temelji na razgovoru in ne na tabletah in podobnih stvareh, ki jih prenekateri psihiater rad predpiše in se te za nekaj časa znebi?
