 |
 | NORDIJSKA HOJA |  | |
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
 Objavljeno: 29 Jan 2007 14:14 |
 |
|
Nekaj linkov na nordijsko hojo.........
http://www.zzv-ms.si/si/nordijska-hoja/Kaj-je-nordijska-hoja.htm
http://www.nordijska-hoja.si/nordijskahoja.php
Povezava na forum o nordijski hoji: http://www.nordijska-hoja.si/nordijskahoja.php
Nekaj dejstev:
• hoja je bistveno hitrejša,
• poleg srčno – žilnega sistema krepi tudi mišice rok in ramenskega obroča,
• srčni utrip je višji za 5 do 17 utripov na minuto ( če je srčni utrip pri normalni hoji 130 udarcev na minuto, je pri nordijski hoji 147 ud/min, kar pomeni 13% večji ),
• energetska poraba se poviša za 20% v primerjavi s hojo brez palic,
• odpravlja bolečine in napetosti v vratu in ramenih,
• poveča prožnost vratu in hrbtenice,
• zmanjša obremenitev kolen in sklepov,
• nordijska hoja je primerna za vse letne čase,
• palice povečajo varnost na spolzkih podlagah,
• zaradi posebnega koraka omogoča ravnanje hrbtenice in sprošča vezi med diski,
• hoja je lahko sproščujoča (po službi) ali tekmovalno agresivna (zlasti v klance),
• pri nordijski hoji se srčni utrip giblje v območju, kjer optimalno izgorevajo maščobe,
• nordijska hoja se mora izvajati relativno dolgo – 1.5 – 2 uri naenkrat.
Ovsenek Matjaž, vodnik nordijske hoje, kontakt:gsm 041409 278
|
|
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 05 Jun 2007 08:46 |
|
|
Vlečem staro temo na vrh. Glede na to, da sem se udeležila tečaja nordijske hoje, bo mogoče za koga koristno, če poleg linkov dodamo še osebne izkušnje.
Tečaji so organizirani po vsej Sloveniji, jaz sem se udeležila tega v Kranju, ki ga organizira ŠD Stražišče (www.sokol-strazisce.si; 30 EUR). Osnovni razlog je bil ta, ker sem hotela sama videti, za kaj v resnici gre, ljudje se po eni strani norčujejo, po drugi govorijo čisto različne stvari.
Tečaj je organiziran 3 krat po 2 uri, sproti malo teorije, v glavnem pa se seveda hodi, čisto na začetku na manjšem prostoru, kasneje krajši pohodi. Mi imamo ful smolo z vremenom, v zadnjih dveh tednih smo se uspeli 2-krat dobiti in 2-krat odpovedati, vsakič smo bili tudi malo mokri... Prej ali slej bo že.
Spodaj lepim, kar sem o nordijski hoji sproti med tečajem pisala eni prijateljici. Mogoče bo zanimivo še za koga...
LP Maša
*********
Vem, da je to ratalo popularno, tudi hoja s palicami nasploh (navadnimi pohodnimi), kolesarjenje itd. Nam (še posebej mojemu možu) se zdi to totalno brezveze, on in z njim mi vsi skupaj smo enako kot danes hodili in kolesarili že pred desetimi, dvajsetimi in več leti. Takrat si na cesti komaj kje srečal kakšnega kolesarja, danes se moraš stalno nekomu umikati ali pa samo zašumi zvizzz mimo tebe…
Skratka, si misliš, kako se je mož norca delal, ko sem prišla z idejo o tečaju. O nordijski hoji zaenkrat vem, da gre za to, da pri isti hoji v istem času na istem terenu bolj spraviš telo v gibanje, od iste rekreacije nekako "več odneseš". To pričakujem. Samo menda ti mora eden pokazati, kako, opozoriti, kaj je pomembno. Drugače to res rata kot eno mahanje v akvariju, predvsem pa brezplodno. Sedaj sem toliko študirala rekreacijo, da sem pri več rečeh spoznala, da moraš stvari poznati in prav delati, drugače je polovico mimo. Potem si pa mislim, če se že trudim in matram, naj bo vsaj tako, kot je treba in naj bo od tega toliko koristi, kot je max lahko.
In še eno srečo imam – tukaj okoli po naših vaseh, cestah in gozdnih poteh mi ni treba gledati nobenih šminkerjev, v rovte k sreči ne zahajajo. Na Lovrencu imamo čisti mir.
*******
Prejšnji teden sem bila enkrat na tečaju nordijske hoje, v drugo smo prestavili zaradi dežja, tako da imamo ta teden dvakrat. Hoja je res hecna na pogled, bili smo kot ene kure, ki so metale krake na vse strani. Vaditeljica je rekla, naj na kratko v začetku v misel vzamemo, da imamo palice zato, da nam hojo otežijo in ne olajšajo. Palica se spredaj močno zapiči, ko potegneš z roko nazaj, je treba z močjo napeti mišico, se odrivati in pustiti roko daleč nazaj, še za bok, na koncu palico spustiš iz pesti, tako da čisto sprostiš napete mišice rok vključno z vratnimi mišicami, palica ti obvisi na paščku, med potegom naprej jo ujameš, zagrabiš in spredaj ponovno zapičiš. Roka pri tem naredi maksimalni gib od vzdignjeno spredaj do zategnjeno zadaj, kolikor maksimalno gre. Problem je zraven ujeti korak, če hočeš vse to narediti z roko ob enem koraku, je ali kot počasni posnetek ali pa vmes mečeš roke in noge vsako pač nekam. Zaradi dolžine in intenzivnosti pride tudi do zasuka v boku enkrat na eno, potem na drugo stran, zgleda, kot da rit mečeš sem in tja oz. hodiš kot sedemletne gospodičnice, ki oponašajo hojo manekenke. Res smešno, ampak menda je dobro za hrbtenico, so rekli. Tako da... hoja na tečaju je hecna, kasneje menda postane bolj naravna, obljublja vaditeljica. Gre pa po ravnem in v hrib, rahlo v klanec je celo lažje hoditi. Prav strmo, da grizeš kolena, seveda ne gre.
Skratka, meni je kar všeč. Ne vem, če bom našega prepričala za nakup palic, tudi sama nisem čisto gotova, tako da po vsej verjetnosti zaenkrat ne bo nič. Na Lovrenc tako že hodim s pohodnimi palicami, sama sem ugotovila, da če palico zapičiš in jo z močjo mišice potegneš naprej, krčiš in sproščaš mišice rok, kot bi dvigoval uteži. Po taki hoji te bolj bolijo roke kot noge, hehe. Glavna razlika in prednost nordijskih palic je v tesno prilegajočem paščku, tako da lahko zadaj palico čisto spustiš, odvržeš, s tem razbremeniš tudi vratne mišice. Skratka, na tečaj sem šla zato, da bi svoje pohodne palice čimbolj pravilno izkoristila, da bolj točno vem, v katero stran ima smisel nadaljevati in utrjevati. To sem dobila, sedaj pa veselo naprej... Če se bom že kdaj odločala za pravo nordijsko hojo, v poplavi nasprotujočih info sedaj sama vem, za kaj gre. Hja, za nekaj se bo res treba v življenju dolgoročno odločiti, mogoče kdaj spremeniti, dopolniti. Hoja v hrib mi zelo odgovarja, za tek ne vem (sem premalo poskusila, premalo vztrajala, premalo vedela, kaj in kako je prav), očitno bo tudi nordijska hoja dokaj visoko na lestvici.
**********
Hm, zaradi nordijske hoje bom jutri oz. pojutrišnjem lahko še kaj rekla. Ne vem, kako naj to opišem, saj ravno zato sem pa hotela v tečaj, berem že in berem, vendar tokrat sem hotela, da mi eden zares pokaže. Hoja zgleda smešno, vsaj na tečaju, ko delamo poudarjeno. Zgleda, kot da se afnaš. Vendar zgleda tudi zelo aktivna, je trenutek, ko vlečeš palico za seboj, vendar to je samo trenutek, precej daljši je čas, ko jo spredaj dviguješ in dajši je čas, ko napenjaš biceps. Je pa res, da se to ne vidi.  Hm, vlečeš za seboj? Če loviš korak, v enem koraku (vsaj na začetku) ne moreš z rokami narediti celega kroga, potem smo "goljufali" tako, da smo namesto spredaj palice zapičili bolj ob sebi ali celo malo zadaj, hehe. Bom to še bolj natančno naštudirala. Pri hoji s pohodnimi palicami sem se opazovala, da naredim dva koraka in enkrat zapičim palico - tako da ne vem, kako mi bo tole šlo jutri pri nordijski.
Hehe, hudič je, ko enkrat začneš gledati svojo hojo. Na začetku smo enkrat morali samo čimbolj naravno hoditi pred celo skupino, eden po eden in smo gledali eden drugega. Šmenta, ne boš verjela, po treh korakih sem se zapletla, sploh nisem več vedela ne kje je roka ne kje je noga, spotikala sem se sama čez sebe, eno čez drugo. Pa je šlo samo za deset metrov hoje...
*******
Evo, še enkrat od nordijske hoje, potem pa utihnem za vedno, obljubim Vaditeljica nam je že zadnjič ponujala palice za domov do naslednjega tečaja, vendar jih jaz nisem mogla vzeti, ker sem šla v Kranj s kolesom. Včeraj sem bila z avtom in sem jih vzela, tako sem imela danes popoldne priložnost poskusiti pri nas po okoliških cestah.
Hodila sem uro in pol, ves čas sem se dokaj trudila. Rezultat? Crknjena, boli me rit (!), bolijo me roke, kot bi dvigovala uteži. Ta hoja je dejansko nekaj drugega. Pa nisem šla na svoj Lovrenc, ki je tako strm, da mi je od začetka včasih čisto vzelo sapo, še danes pa pridem gor mokra za majico ožet. Brez posebnega napora in švica sem hodila po poteh, več po asfaltnih cestah, tudi po gozdu, tja grede rahlo do zmerno v klanec, malo gori-doli, nazaj grede zmerno navzdol. Skratka nič posebnega. Včeraj na tečaju se mi zdi, da sem osvojila tehniko, namreč hoditi moram poskakujoče kot Kekec, hehe. Ali kot stari dedec, sicer še zelo pri močeh, v velikih škornjih in trdo, po holcarsko Kako bi to opisala? Poznaš otroško hopsanje, napol poskakovanje, napol hoja? Vse je poudarjeno. Z rokami zares naprej in zares nazaj, pa ne samo podlaket, komolec mora narediti lok, roka med komolcem in ramenom se mora premikati, kar se pri običajni hoji ne. In potem se začne avtomatsko premikati tudi hrbet in boki. Pri navadni hoji s pohodnimi palicami mi nahrbnik stoji lepo pri miru, danes mi je skoz poskakoval levo-desno.
Nordijska hoja je nastala iz treningov za smučarje tekače. Vmes sem res večkrat dobila asociacijo na tek na smučeh. Podaljšani koraki, poudarjeni gibi rok naprej in nazaj... Ali kot hitrostni drsalci.
Palice pa imaš dejansko skoz bolj zadaj, zgledajo skoz enako poševno povešene. Če se zares trudiš, potem z rokami stalno ful delaš, vsak korak je, kot bi dvignil 1/2 kg utež. Če si kdaj poskusila, veš, da je od začetka otročje lahko, čez čas pa sploh ne več.
Praviloma bi naj palico skoz spuščal, v resnici jo imaš več spuščeno kot jo trdno držiš, odrivaš se tudi od paščka, ne samo direkt palice. Rekla bi, da ravno po tem najbolj vidiš, ali nekdo samo tako hodi ali pozna tehniko. Če nekdo spredaj prijema palico in jo zadaj meče stran, vsaj popusti prijem ali rahlo odpre prste, palico kdaj tudi zabinglja na paščku, potem pozna tehniko. Vtis (in verjetno tudi videz) poskakovanja nastane ravno zato, ker se čisto na koncu z mišico rok odrineš in te kar nekako odnese v zrak. S tem tudi v daljši in hitrejši korak. Tako da pri pravi nordijski hoji ni zabušavanja Je pa lažje kot tek, kolikor sem poskusila teči, mi ni šlo, utrip sem imela takoj na 200, blokada in ful težek občutek. Saj bom še poskusila, se še kaj poučila, vendar zaenkrat vem, da po nordijsko lahko hodim, je lušno in kot zgleda in kot obljubljajo prospekti, res zaleže nekaj vmes med navadno hojo in tekom.
Ko nas je vaditeljica na prvi uri vprašala, zakaj smo se prišli učit nordijske hoje, je ena odgovorila: "Da ni treba teč." Bi se kar strinjala.
Hoja v hribe je nekaj drugega, ravno tako koristna, vendar v sodobnem času tudi jaz med tednom popoldne težko najdem ali žrtvujem 2 uri za moj Lovrenc. Imam skrajšano varianto na uro in pol, manj pa ne gre, določen čas potrebujem, da sploh pridem pod hrib, enako za nazaj. Po nordijsko lahko greš hodit pol ure, tričetrt ure, eno uro. Veliko lažje je izbrati teren, vsaka ravna cesta je dobra, vsak meter je enako intenziven, kar pri mojem Lovrencu seveda ni. Za eno uro ne morem iti, ker sploh ne pridem do prave strmine.
Evo, to je to. Ob priliki bom verjetno kupila palice, vmes si jih bom kdaj sposodila pri prijateljici, ravno toliko, da ne pozabim. Če me bo navdušenje držalo še čez tri mesece, je prava stvar zame in ne bo stran vržena investicija, hehe. Priznam pa, da se med hojo počutim ful smešno, po drugi strani pa lahkotno. Tisto hopsanje nekako daje lahkost tudi duši, nekako me prestavi v otroško sproščenost in nezadržanost. Odločitev za tečaj je bila pravilna, sama si res nikoli ne bi upala tako afnati in pri tem še verjeti, da je prav. Če mene kdo vpraša, nordijsko hojo s poprejšnjim tečajem priproročam vsakomur za zmerno in dolgoročno rekreacijo. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 23 Jun 2007 21:41 |
|
|
Evo, o nordijski hoji nihče nič ne reče, nadaljujem kar sama.
V stilu tega, da za vsako stvar iščem več plati, dodajam članek iz zadnje priloge Gorenjskega glasa, menda se imenuje kar Gorenjska (junij 2007). Silvo Kristan je v njej napisal članek Druga plat medalje o nordijski hoji. Avtorja sicer ne poznam, iz članka se razbere, da se že dolgo ukvarja z gorništvom, zleda, da tudi s strokovne plati. Članek je dolg, zato ga ne bom prepisovala, samo nekaj delov.
V glavnem zelo je nastrojen proti nordijski hoji. Najprej je menda sam izraz absurden, saj hoja je hoja, nordijska ali slovenska. Oporeka tudi tezi, da je to izšlo iz suhih treningov za tek na smučeh, kar sicer je nordijska disciplina. Menda je izšlo le in izkjučno iz tržne niše, ljudem v novi embalaži prodajati stare stvari.
"Kineziologija športa je športnoslovna disciplina, ki proučuje gibalne značilnosti različnih športnih dejavnosti. S kineziološkega zornega kota je poglavitna funkcija uporabe palic pri hoji po kopnem dvojna: krepitev rok in ramenskega obroča (kar je pri navadni hoji zanemarjeno) ter razbremenitev nog (kar je še posebej dobrodošlo pri zasedenih in netreniranih osebah ter pri starejših). Sodelovanje rok pri hoji navkreber tudi pripomore, da vzpenjanje ni 'mučenje' in zato lahko traja dlje časa brez počivanja. Slednje pa je pomembno za krepitev srca in ožilja, ki sta šibki točki sodobnega zasedenega človeka. Iz tega zornega kota je hoja s palicami po smučarsko (po kopnem in po ravnem) bolj ali manj nesmisel, razen za bolnike, gibalno prizadete in starostnike. Agitatorji take hoje v javnih občilih največkrat zavajajo z opisovanjem učinka na mišičje rok in ramenskega obroča ter na srčno-žilni ustroj. Njihove trditve ne temeljijo na biomehaničnih razlikah med navadno hojo in hojo na smučeh ter hojo po ravnem in hojo navkreber.
Pri 'kopni' hoji po ravnem je odriv s palico manj izdaten in zato manj krepilen od odriva na smučeh in od opiranja na palice pri hoji navkreber. Pri hoji na smučeh je delo rok bistvenega pomena za premikanje smučarja. Pri salbo pripravljenih smučeh, ki drsijo nazaj, pa roke sploh opravijo največ dela. In celo v zadnjem delu koraka, ko smuči zaradi trenja s snežno podlago izgubljajo hitrost, je potreben še posebno dolg in močan (poudarjen) odriv s palico. Ustrezno mišičevje je res maksimalno dejavno od začetka do konca koraka. Pri hoji po ravnem in kopnem so biomehanične okoliščine popolnoma drugačne. Palice niso bistvene za gibanje telesa naprej, ampak sta bistvena nagib telesa (ko telesna težiščnica 'pade' zunaj podporne površine) in odriv z zadnjo nogo, ki ne spodrsava (kot smučka). Telo se nato predvsem zaradi inercije giblje naprej, pri čemer je vložek palic neznaten, bistveno manjši kot na drseči smučki. Intenzivnost poudarjenega odriva z zadnjo palico pri kopni hoji zbledi, na smučeh pa je vložek moči v tej zadnji fazi še vedno največji. Odriv s palico pri kopni hoji mogoče lahko korak nekoliko podaljša, nti približno pa funkcija roke in njenega mišičja ni takšna kot pri koraku na smučeh, ko odriv s palico bistveno podaljša korak in čas drsenja prednje smučke. Uporaba palic je za krepitev mišičja rok in ramenskega obroča najbolj učinkovita pri hoji navkreber, ko se včasih dejansko tudi z rokami 'privlečemo' na vrh. Pri hoji navkreber je prav tako zelo učinkovito tudi navadno 'kmečko' soročno opiranje na palice, ne pa samo dvotaktni diagonalni korak, iz katerega nekateri delajo znanost in hkrati trgovsko blago. Seveda pa je smiselna 'kopna' uporaba palic z dvotaktnim diagonalnim korakom na smučarskih rolkah, ker gre za izvrstno simulacijo teka na smučeh in učinkovito krepitev mišičja rok in ramenskega obroča.
Biomehanična analiza torej kaže, da hoja po ravnem s palicami še zdaleč ni tako fiziološko učinkovita kot razglašajo agitatorji. Rabo palic po ravnem smo gorniki vedno šteli za nesmotrno, nepotrebno in nekoristno 'posiljevanje'. Zlasti pri hitri hoji po ravnem je uporaba palic vsiljivo posegala v normalno, skladno in prirojeno gibanje, palice so bolj moteče kot koristne. … Zato smo po ravnem palice navadno nesli v eni roki, po izumu zložljivih palic pa jih v dolini spravimo v nahrbnik. … Tudi tekmovalci v teku na smučeh v okviru svojih poletnih priprav cenijo hojo in tek s palicami navkreber, uporaba palic po ravnem pa se jim zdi nesmotrna in celo moteča.
… Sklepi, ki jih potrjuje tudi kineziološka analiza uporabe palic pri hoji po kopnem:
1. za krepitev mišičja rok in ramenskega obroča – hoja s palicami navkreber (izlet v naravo, hoja v gore);
2. za razbremenitev sklepnih hrustancev (kolena, kolki, hrbtenične hrustančne ploščice) – hoja po bregu navzdol z opiranjem na palice, predvsem pa prožnejša hoja; za ta namen so boljše zložljive palice (ki jih agitatorji nordijske hoje odsvetujejo), ker jih pri hoji navzdol lahko podaljšamo, da se sploh lahko nanje opremo;
3. učenje diagonalnega smučarskega koraka in vadba poudarjenega odriva s palicami – pozimi na smučeh ali na smučarskih rolkah (poleti pri hoji je to nesmisel, kot je nesmisel na suhem izvajati plavalne gibe);
4. za krepitev srčno-žilnega sistema palice niso potrebne; tri različne stopnje obremenitve srčno-žilnega sistema zlahka dosežemo z nadziranim tekom različne intenzivnosti (brez nesmiselnega opletanja s palicami), pa tudi s hojo s palicami navkreber.
Zdi se, da je to vsa 'znanost' o hoji s palicami.
...(opis boljše fiziološke učinkovitosti nordijske hoje po ravnem iz prospekta) Toda enak ali boljši fiziološki učinek je mogoče doseči tudi brez uporabe palic, če npr. pri hoji podaljšamo korak. Iz tega seveda sledi, da za isti fiziološki učinek ni treba v tečaj nordijske hoje in ni treba kupiti posebnih uvoženih palic (ki naj bi bile edine dobre za hojo?). Pri močnejšem odrivanju s palicami je res mogoče pričakovati nekoliko večjo energijsko porabo in večji fiziološki učinek, postavlja pa se vprašanje, ali je to res najbolj smotrno in smiselno početi z dvotaktnim diagonalnim (smučarskim) korakom po ravnem in po kopnem in vabiti bralce v posebne tečaje, da se bodo naučili diagonalnega koraka, ki je pravzaprav že naravni prirojeni gibalni stereotip.
…(nordijska hoja kot tržno blago) In tako nekateri prodajajo 'edine prave palice', drugi prodajajo inštrukcije, tretji pa iz tega delajo znanost in pišejo romane v nadaljevanjih.
Pa da ne nesporazuma: hoja s palicami je koristna. Že več kot dve desetletji hodim s palicami, nikoli pa jih ne uporabljam po ravnem. Več imam od tega, če po ravnem le podaljšam korak. Ne gre torej za dilemo, ali hoja s palicami ali brez. Postavlja se le vprašanje, kaj je smotrno ter kaj od hoje s palicami lahko pričakujemo. Gre za to, da bobu rečemo bob. Gre za to, da vemo, kaj nam agitatorji ti. 'nordijske hoje' ponujajo. In gre seveda za to, da prilastek 'nordijska' opustimo, da vendar nismo Nordijci."
S člankom se kar strinjam, odgovoril mi je na nekatera preostala vprašanja po tečaju. Če nadaljujem svoj zgornji "dnevnik", se je stvar odvijala tako, da sem nordijske palice vrnila vaditeljici in se poslovila. Še vedno hodim, zaradi vmesnih prostih dni mogoče še več kot prej. Vleče me navkreber, po ravnem ne preveč. Bolj tako, kot je rekla Irena za kolesarjenje, raje po Baških grapah kot po Poljanski dolini in čez Škofja Loko do Ljubljane. S svojimi pohodnimi palicami sem brez problema uporabila vse, kar sem se naučila, nisem še prišla v situacijo, da bi rekla, evo, zdaj bi mi pa bolj prav prišle nordijske. Zgornji članek mi je potrdil, kar se mi je potihem zdelo, namreč da na ravnem palice bolj motijo kot ne. Hoja po nordijsko po ravnem je bolj intenzivna od sprehoda, vendar razlog je, da te način in palice prisilijo k daljšemu koraku in poudarjenemu izvajanju gibov; če bi to enako intenzivno počel brez palic, bi bil učinek podoben.
Jaz sem si sama zase razjasnila stvari, še vedno se mi zdi dobro, da sem šla v tečaj. Edino za tega sem pač vedela. Očitno potrebujem inštruktorja, mentorja, da potem verjamem svojim občutkom. Že večkrat sem se nasmolila glede rekreacije, se zaganjala po nepotrebnem in narobe, to področje preprosto premalo poznam. Glede hoje sedaj vem.
Mogoče bodo informacije koristile še komu.
Maša |
|
|
|
| | | |
| | |
|
naključni mimoidoči
| Pridružen/-a: 02.01. 2008, 21:42 |
| Prispevkov: 1 |
|
|
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 22:29 |
|
|
Pozdravljeni! Danes sem odkrila ta forum in priznati moram, da me je tako navdušil, da sem se odločila registrirati se in sodelovati v pogovorih.
Nimam izkušenj z nordijsko hojo, večkrat pa na trim stezi, kjer se rekreiram s hitro hojo, vidim ljudi, ki to prakticirajo. Sem se pa pred leti, ko sem že šest let bolehala za hudo depresijo, odločila, da si bom depresijo do neke mere pozdravila z navadno hitro hojo. V začetku je bilo kar težko zbrati voljo za to vrsto rekreacije, saj sem bila zaradi preveč počivanja, v kar me je prisilila depresija, tako slabotna, da nisem mogla več normalno vstati s postelje, ampak sem se morala prevaliti na tla in se od tam pobrati na noge. Čeprav nisem več mlada (starka pa tudi ne  ) , sem vedela, da bi za svoja leta morala biti veliko bolj močna. Kadar sem se zelo slabo počutila, sem hodila počasi in utrujeno kot osemdesetletna starka.
Pet minut od doma imam čudoviti gozdiček s trim stezo. Čeprav me je depresija "navadila" na počasne korake, sem se odločila, da bom hodila hitro. Prvi teden sem hodila 3/4 ure. Zaradi slabega počutja bi najraje objela vsako prvo drevo in rekla: "Ne morem!" Če bi popustila tej želji, bi moj načrt propadel. Vztrajala sem. Naslednje dneve sem imela bolečine v mečih, kar je kazalo, kako slabotna sem bila. Po tednu dni so bolečine izginile. Opazila sem, da lažje hodim. Podaljšala sem čas hoje na 1 uro, nato na uro in pol, končno pa sem pristala na dveh urah in potem tako nadaljevala.
Kakšen je bil učinek na mojo bolezen? Nisem bila več slabotna ne počasna. Moj bled in utrujen obraz je postal živahen, kretnje tudi, oči so sijale in postala sem bolj zgovorna. Sploh mi ni bilo več do sedenja in poležavanja. Pred tem sem pretežno ležala. Še sedenje me je naredilo utrujeno! Zdaj pa je med drugim tudi moje razpoloženje postalo vedrejše. Postala sem bolj dejavna.
Žal sem kasneje dvakrat zbolela za masivno pljučno embolijo (strdki v pljučih), ki mi je pustila posledice na pljučih, in zdaj težko hitro hodim, ker nimam dovolj zraka. Zato pozimi ne upam preveč pospešiti koraka, saj v nuji vdihavam mrzli zimski zrak skozi usta. Ko pa bo topleje, bom hodila, kolikor mi bo pač dopuščalo zdravje. Žal, hitro ne bom mogla nikoli več hoditi. Vsi, ki ste bolj ali manj zdravi, udeležujte se hitre hoje, pa naj je to nordijska ali navadna hitra hoja! Uživajte! |
|
_________________
Sreča in mir ljudem! |
|
   |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 23:02 |
|
|
Talita, pozdravljena med nami!
Kapo dol za vztrajnost pri hoji. Lej, zdrava sem, pa se mi velikokrat ne ljubi hodit, iti ven, rekreirat... Včasih mi uspe, da si rečem: madonca, punca, samo bejž mi hitro ven in bodi hvaležna, da ti nič ne manjka!
Hvala, da svoje izkušnje deliš z nami...
LP Maša |
|
|
|
| | |
|
poznavalec
| Pridružen/-a: 03.06. 2006, 04:53 |
| Prispevkov: 85 |
| Kraj: Litija |
|
|
| Objavljeno: 10 Jan 2008 23:15 |
|
|
Če smem o nordijski hoji dodati še svoje praktične izkušnje!
Verjetno ste prebrale, da se ukvarjam z vsemi mogočimi aerobnimi akitvnostmi od teka, kolesarjenja, hoje v hrib, teka na smučeh in tudi nordijske hoje. Vendar vse v mejah mojih sposobnosti in moji časovni rezultati na tekih so bili PORAZNI. Vendar sem vztrajna in moj srček veselo igra.
Nordijska hoja je zame ZAKON. Odlična je, ker ni naporna, učinek pa je skoraj tak kot pri teku, tako da se ob tem lahko fino pogovarjaš. To pomeni, da zvišuje aerobne sposobnosti in hkrati krepi celoten ramensko hrbtni mišični obroč... Prihranimo pri fitnesu, tako časovno kot finančno. Hkrati pa mi obilo koristi pri teku na smučeh, saj imam tako dovolj okrepljene mišice nadlakti, zato se mi ni treba tri dni po teku jadat zaradi muskelfibra. S palicami namreč avtomatsko podaljšuješ korak, razbremenjuješ kolena, za pretežke je to še posebej pomembno.
Morda so nordijske palice res tržna niša. Mi je čisto vseeno, dokler mi koristi in mi je všeč. Ha ha, ampak teh niš je vsepovsod dovolj. Danes se služi na športu kot pribito. Toda: ni vam treba kupiti dragih palic, sama uporabljam Hoferjeve, odlične so, imajo pravo sestavo karbona in kajvemčesaše (dobro prenašajo vibracije ob udarcu na tla), kupila sem jih pa za 4.3oo SIT. Po naključju sem bila na tečaju, pa še danes ne vem zakaj bi bil za nordijsko potreben. Nordijska hoja je povsem normalna hoja (gibanje rok in nog je povsem sinhrono, usklajeno kot pri običajni hoji), le da je hitrejša in da se delajo daljši koraki. Enostavno ne smeš razmišljat, katera roka in katera noga je spredaj, kaj je to dvotaktni diagonalni korak...
Tudi teka na smučeh sem se naučila zgolj z opazovanjem, pa nisem videti prav nič štorasta.
Lani sem kampirala v Lanterni v času, ko so tam bolj ko ne upokojenci, ... tisti +60... Ne boste verjeli... Vsako jutro, ob 6. uri zjutraj so se vrstile gručice "palčkarjev", mladostnih in radoživih! Najprej so odmaširali eno rundo, nato pa so šli v gosjem redu vsi skupaj plavat v morje, ki je imelo 19. stopinj!  Joj, kako so bili lušni. Seveda so bili vsi Nemci in Skandinavci. Meni pa so ploskali in sem vzela kot kompliment "bravo ta mlada". 
Povsod se je nordijska hoja prijela, le v Sloveniji jo podcenjujejo. Mnenje ekstremnih Slovencev je, da manj kot tek itak nič ne velja!  Če kolesariš, moraš biti "gorc", da si vreden pogovora... itd. itd. Čudno da za "bowling" ali kot smo včasih rekli keglanje, ne ugotavljajo tržne niše. Prvič nima nobenih velikih koristi, še posebno ne, ker se na bowlingu vsi nalivajo s pirom!  |
|
_________________
url=http://www.TickerFactory.com/weight-loss/wSD2War/]
 |
|
 |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 21.06. 2006, 08:49 |
| Prispevkov: 3941 |
|
|
|
| Objavljeno: 22 Okt 2011 11:32 |
|
|
Tele članke in komentarje sem brala že večkrat, vendar nikoli nisem imela "praktičnih izkušenj", da bi komentirala. Sicer je moj tečaj trajal samo eno uro, povedane so bile osnove, toda vseeno.
Kot izgleda, so nam čisto drugače predstavili način, kot Suzani. Namreč, nobenega govora ni bilo o tem, da palce zapičiš spredaj. Jaz sem se ene parkrat zaspletla ravno zaradi tega. Vse naj bi se dogajalo "zadaj", pa tudi dlani so veš čas odprte. In se z dlanjo nasloniš na trakec in s tem odrivaš. KAr s pohodnimi palicami ne moreš delat.
KAr se tiče članka ... verjamem, da ima gospod precej izkušenj z hoho, ne vem pa, koliko ima izkušenj z poškodbami hrbtenice in vreenc. Vsakršna hoja vstran (drsni korak) je sploh odsvetovana, kar se pa tiče same hoje ali hoje s palicami ... definitivno se stranske mišice bolj krepijo s palicami. In kar se tiče navadnih palic ... sem že večkrat prehodila Brdo z njimi ... in večinoma so me bolj pesti in dlani bolele, kot pa kake mišice. Saj pravim, teden dni imam še za urjenje, je pa definitivno, da so razlike očitne. Vsaj pri meni, ki tudi v hribe ne hodim ravno pravilno - pač palice postavljam pred seboj in ne vštric s korakanjem. <<<<<<<<< |
|
|
|
| NORDIJSKA HOJA | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
