 |
 |
|
 | RAZNI PEKARSKI DODATKI ZA OKUS, VIDEZ, DEKORIRANJE |  |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
 Objavljeno: 07 Okt 2006 05:48 |
 |
|
ČOKOLADNO ČOKOLADNO
ČOKOLADNI OSTRUŽKI izgledajo še najbolj kot nekakšni kosmiči in se ponavadi uporabljajo za krasitev tort, lahko pa jih uporabljamo tudi v bogatih kremah in nadevih. ČOKOLADNI SRČKI so lahko iz bele ali temne čokolade. Posebno lepo izgledajo na temnih ali svetlih tortah, kolačih. ČOKOLADNE MRVICE ponavadi potresemo po še mokri glazuri. Pri ostalih sladicah, kjer imamo po vrhu smetano ali razne kreme, pa jih posujemo tik predem postrežemo. ČOKOLADNI LISTKI so zelo tanki listki iz bel ali temne čokolade. So idealni za krasitev smetanovih tort. ČOKOLADNO LUBJE z debelimi čokoladnimi ostružki lahko okrasimo torte, pudinge, slastne kreme in sladoled. KAVNA ZRNA iz temne kavne čokolade sodijo na vsako kavno torto, pa tudi kakemu drugemu pecivu izboljšajo okus ali videz.
Iz ČOKOLADE se lahko dobi še več raznih drugih okraskov kot so: črke ali številke, razne rožice itd.
KAKO LAHKO SAMI PRIPRAVIMO ČOKOLADNE OKRASKE?
Ker včasih potrebujem le kak majhen okras, ali pa želimo nekaj čisto samo našega, izvirnega, lahko drobne čokoladne okraske pripravimo tudi sami.
Potrebujemo jedilno oz. grenko čokolado, peki papir, navadne vrečke, modelčke za piškote in oster nož.
Čokolado nalomimo na majhne koščke in jo v parni kopeli stopimo, da je lepo tekoča, brez grudic. Pri tem moramo paziti, da nam voda ne kapne v posodo s čokolado ali pride v stik s soparo, saj lahko postane grudasta in izgubi lesk.
Ko je staljena, jo v tanki plasti zlijemo na peki papir in počakamo, da se toliko strdi, da lahko uporabimo modelčke za piškote ali pa samo oster nož. Lahko pa še tekočo nalijemo v navadno vrečko, ki ji potem odrežemo vogalček. Na peki papir rišemo črte, spirale, črke.... in pustimo, da se posušijo in potem previdno odstranimo ter uporabimo pri krasitvi.
Tudi čokoladne ostružke lahko pripravimo kar sami. Takoda debelejši kos jedilne čokolade nastrgamo na strgalniku za zelenjavo. |
|
|
|
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 07 Okt 2006 06:26 |
|
|
ŠE NEKAJ DODATKOV, KI VEDNO PRIDEJO PRAV
KROKANT so karamelizirani in zdrobljeni praženi lešniki, ki se uporabljajo za krasitev. Ne smejo npr. manjkati na frankfurtskem kolaču. Da se krokant lepo prime, ga potresemo po še mokri glazuri. SUKKADA je trgovsko ime za mešanico drobno sesekljanih kandiranih lupinic in sadja. Le ti ne smejo manjkati v božičnih kolačih. Z njimi lahko izboljšamo aromo tudi pri drugih pecivih in celo v piškotih. MANDLJEVE PALČKE so že narezani mandeljni. Imajo nežen okus in so prijetno hrustljavi. Zelo lepo se podajo skupaj s čokolado. Mnogokrat pravi okus razvijejo šele, ko jih rahlo prepražimo. PRAŽENI LEŠNIKI sesekljamo in dodajamo kolačem, tortam, piškotom. Za okrasitev jih uporabljamo enako kot krokant. Razna SLADKORNA PISALA lahko kupimo v bolje založenih trgovinah. Zaradi tenke konice jih je zelo lahko uporabljati. Tudi pri krasitvi piškotov. PISANE SLADKORNE MRVICE so predvsem ljube otrokom. V ponudbi je nekaj različnih tipov, od zelo drobnih, do malce debelejših. KANDIRANO SADJE predvsem ČEŠNJE je prav tako lep okras, lahko pa ga tudi zamesimo v testo. Skorajda bi pozabila na MANDLJEVE LISTIČE, ki jih prav tako uporabljamo za krasitev vseh vrst peciva, tort, piškotov... |
|
|
|
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 07 Okt 2006 06:42 |
|
|
RAZNI OREŠČKI IN JEDRCA
Pa začnimo kar z najbolj uporabljenim in to je OREH. Zaradi dekorativne oblike se uporabljajo za okraševanje peciva. Lahko jih tudi oblijemo s stopljenojedilno čokolda in pustimo, da se posuši, ter jih takšne upporabljamo za krasitev. Seveda pa orehe tudi meljemo, ribamo ali sekljamo in kot takšne dodajamo. MAKADAMIJSKI OREHI so znani po tem, da imajo največji odstotek maščobe med oreščki. Ker pa hitro postanejo žarki, jih ne moremo prav dolgo hraniti. Pecivu dajejo fin kus po maslu. Tu so potem še INDIJSKI OREH in BRAZILSKI OREH. Iz sosednej dežele prihajajo priljubljene PINIJOLE, ki so precej drage in prav tako hitro kvarljive. Pri pecivu jih uporabljamo bolj varčno. KOKOSOVA MOKA je tudi zelo priljubljena in se odlično sklada s čokolado. Potem je tu še PEKAN ali AMERIŠKI OREH, ki je nežnejšega okusa kot orehi. Uporabljamo lahko cele ali zmlete, sesekljane. Najbolje jih je hraniti v hladilniku, lahko pa jih do 6 mesecev tudi zamrznemo. In da ne pozabimo ARAŠIDOV, ki jih lahko uporabljamo namesto mandljev ali pistacij. Uporabljamo cel, zdrobljena, zmleta, nasekljana...., vendar vedno neslana. |
|
|
|
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 07 Okt 2006 07:36 |
|
|
DIŠAVE
Cimet in vanilja
Opojni, malce sladki vonj cimeta ljudje bodisi obožujejo, bodisi sovražijo. Tisti prvi bi paličice, pridobljene iz lubja tropskih dreves, ali rumeno rjavi prah radi videli kot začimbo kar v vseh jedeh. Enako velja za oboževalce vanilje, ki jejo vedno le vaniljev sladoled ali puding in sladkajo s sladkorjem, aromatiziranim z vaniljo. Vaniljevci so ovijalke, ki dajejo fižolu podobne plodove. Iz strokov izločijo dišečo snov vanilin ali pa le-tega pridobivajo sintetsko.
Klinčki
Klinčki ali nageljnove žbice so posušeni cvetni popki drevesa dišečega klinčevca. Ponavadi se znajdejo v kuhanem vinu, zmleti pa v pecivu.
Janež
Pod imenom janež se skrivata dve popolnoma različni rastlini. Prvi je janež, ki ga poznamo po sladkastem okusu z janeževih upognjencev, drugi pa zvezdasti janež, katerega plodovi so v obliki osmerokrakih zvezd. Slednji se zmlet dodaja pecivu, ima pa močnejši okus.
Muškatni orešček
Orešček je trda peška zimzelenega drevesa, ki jo ponavadi sproti nastrgamo v jed, katero pripravljamo. Tako kot začimbi piment in koriander, je pri nas bolj običajen dodatek zelenjavnim in mesnim jedem, v nemško govorečih deželah pa se vsi trije znajdejo tudi v medenjakih.
Ingver in kardamon
Korenika ingverja ima aromatičen vonj, ki spominja na limono. Prihaja iz tropov in se uporablja kot začimba v azijski kuhinji. Je tradicionalna sestavina angleškega božičnega peciva in surovina za ameriško brezalkoholno pijačo (angl. ginger). Na voljo je celo preoblečen s čokolado ali v obliki bonbonov. Toda pozor, okus je zelo oster!
V družino ingverjevk spada tudi grm, ki daje kardamon – popru podobna semena, ki jih severni Evropejci uporabljajo za pecivo. |
|
|
|
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 07 Okt 2006 07:52 |
|
|
MARCIPAN
Z vprašanjem iznajdbe marcipana se pojavlja tudi vprašanje izvora imena. V času križarskih vojn je v vzhodnih državah krožil srebrni kovanec, ki je imel odtisnjeno ime ma vthaban (mauthaban). Ime tega kovanca se je kasneje preneslo na lesene škatlice, ki so jih uporabljali v trgovinah z »dragocenimi drogami«. V te škatlice so v 13. st. polnili sladico iz mandeljnov, sladkorja in rožne vode.
Sam marcipan je veliko starejši os svojega imena. V 7. do 3. st. p.n.š. so Medijci na severnem delu Mezopotamije pekli kolače iz praženih mandeljnov. Ti so se v arabskem svetu obdržali do danes. Leta 950 so slaščičarji v Rimu trgovali z mandeljni in sladkorjem. Do sedaj najstarejši in najobsežnejši recept za marcipan pa izvira iz leta 1474. Kolači z marcipanom so se pojavili leta 1500 – frankfurtske pentlje, königsberški čajni konfeti. V lübecku so izdelovali pečen marcipan, königsberški pa je bil modeliran, flambiran in okrašen s kandiranim sadjem. |
Tu poznamo dve različni masi in sicer
-marcipanovo surovo maso z razmerjem med sladkorjem in mandlji 1:1
-marcipanovo jedilno maso z razmerjem med sladkorjem in mandlji 1:3.
Te mase ne uporabljamo za izdelavo pralinejev
Marcipan je trajna masa iz mandljev in sladkorja z dodatkom tekočine ( fondand, likerji, itd. )
Priprava marcipanove surove mase:
Mandlje lupimo tako, da jih oparimo z vročo vodo, nato pa med dvema prstoma iztisnemo iz lupine v hladno vodo, s čimer preprečimo da bi potemneli. Olupljene, pražene mandlje zmešamo z sladkorjem in delno melanžiramo nato dodamo tekočino in ponovno melanžiramo da dobimo homogeno zmes primerno za oblikovanje, ki se ne trga in ne prijemlje na roke.
Danes običajno že kupimo industrijsko pripravljeno marcipanovo surovo maso ki jo z dodajanjem sladkorja in melanžiranjem predelamo v jedilno marcipanovo maso.
Marcipan uporabljamo za dekoracijo ( figurice, vrtnice, risbe na marcipanu.... ), pri izdelavi pralinejev...
Percipan
Zaradi visoke cene marcipana so začeli izdelovati percipan.
Izdelujejo ga iz jedrc koščic breskvi in marelic, jedrca najprej namakajo dalj časa da se izluži grenilo.Nato sledi enak postopek izdelave kot pri marcipanu le da je tu razmerje med jedrci in sladkorjem drugačno. Zaradi večje količine vode ki jo vsebujejo jedrca je potrebno dodati večjo količino sladkorja.
Uporabljamo ga kot nadomestilo za marcipan ima značilen okus.Ne uporabljamo ga pa pri pripravi pralinejev
In še en DOMAČ RECEPT ZA MARCIPAN:
20 dag mandljev
20 dag sladkorja v prahu
beljak
nekaj kapljic mandljeve esence
Mandlje zmeljEmo, dodamo sladkor in beljak ter nekaj kapljic esence ter mešamo , tako dolgo, da dobimo gladko trdo maso.
Marcipan lahko tudi barvamo.
Pa še en recept za marcipanovo testo:
125 g olupljenih in zmletih mandeljnov stresemo v skledo,dodamo
100 g sladkorja v prahu in oboje premesamo,nato prilijemo
1/2 cajne zlicke limoninega soka
nekaj kapljic mandljeve esence in dodamo
sneg iz 1/2beljaka ter s prsti zgnetemo sestavine v togo,a voljno testo,ki ga polozimo na desko,potreseno s sladkorjem v prahu in ga gnetemo,dokler ni popolnoma gladko. |
|
|
|
| RAZNI PEKARSKI DODATKI ZA OKUS, VIDEZ, DEKORIRANJE | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
