 |
 |
|
 | |  |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
 Objavljeno: 09 Jul 2006 22:12 |
 |
|
Electric blue
Morje se polti
kot bolnik v vročini.
In ta noč naju srbi
čeprav okrog naju
ničesar ni.
In dva ljubimca
na posteli brez rjuh
a drugi dan poletel bo,
v oblaker kakor puh.
In tu električna modrina
rdeče škrlatna kraljevina,
ta miru nama ne da
ta razmika naju dva.
Če dež bi padal, plavat bi odšel
a valovi niso modri,
v morje zadnič bi zaplul
le hipec bi sekunde, ki temni
na dnu morja v meni
poidejo še zadnje mi moči.
Le tvoje kopno ni več blizu
plavati prti drugemu ne znam
se nočeš mi približat,
naj na dno potonem sam
In tu električna modrina
rdeče škrlatna kraljevina,
ta miru nama ne da
ta razmika naju dva.
V mojih mislih trajaš brez meja,
a to je bistvo da misel lepa le obstaja,
a tmna konca nosi dva,
a vsak le zate se konča.
Le meni bi pustila čakati brez sanj
le trudi se v mori dolgi,
in misli lepe, delaj si zamanj.
In tu električna modrina
rdeče škrlatna kraljevina,
ta miru nama ne da
ta razmika naju dva.
Alarm avte te zbudi
a ujeta si v sanjah,
ki jih v tvoji glavi ni.
Kava čaka te na mizi,
ura je že četrt na tri
vsa postana je in premrzla
a to lahko se izpusti.
Seveda pakla ni v sobi
led razpoči se na dan,
le zraka prazna prostornina,
vsak tvoj dih že zamanj.
In tu električna modrina
rdeče škrlatna kraljevina,
ta miru nama ne da
ta razmika naju dva.
A če obstajajo načini
da razmakne se nebo,
biti more nam uganka,
da bom rešil tudi njo.
Tvoje puzle bom sestavil
razvozlal kar sem dobil,
mogoče manj se boš upirala
mogoče cifre bom razbil.
Mar večnost tukaj traja
a za mene praznina le obstaja,
za mene še žive,
kar daje motiv mi rime
tam kjer pesem reši vse.
In tu električna modrina
rdeče škrlatna kraljevina,
ta miru nama ne da
ta razmika naju dva. |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 10 Jul 2006 22:33 |
|
|
Tole pesem pa izvaja skupina Avtomobili besedilo mi je zelo všeč zato sem ga iz pesmi izpisal in nato prevedel še v angleščino.
Vsi ljudje so osamljeni - Avtomobili
Cene rase leta bežijo,
kako hitro zgnije vse to listje.
Tvoja mati govori sama s sabo,
s časopisom lepi okna v kuhinji.
Sreča se vidi na slikah,
so sosedovi otroci okrog tebe,
ti svečke in velika torta,
zdaj je vse samo senca na papirju.
Vse odhaja v temno noč,
vse skrivnosti izginejo.
Vsi ljudje so osamljeni.
Ostaneš samo ti,
čuvaj me spominjaj se,
ker to je vse kar ostane ti.
Vsi ljudje so osamljeni.
Jaz vem, da eni izgubijo vse,
prežene jih sosedovo sovraštvo.
Takoj, ko pomisliš,
da ne more biti slabše,
nekdo ti vzame še to upanje.
Usoda ni enaka do vsakega,
nekomu se zasmeje,
nekomu pa pobije vse.
Celo življenje je nočna mora,
sestavljena iz svetlih biserov.
Vse odhaja v temno noč,
vse skrivnosti izginejo.
Vsi ljudje so osamljeni.
Ostaneš samo ti,
čuvaj me spominjaj se,
ker to je vse kar ostane ti.
Vsi ljudje so osamljeni.
All people are lonely
Prices are growing,
years are passing,
how fast rotten all the lives.
Your mother is talking to her self,
she is taping kitchen window with the paper.
Happiness is on old pictures
neighbor’s kids around you,
and all those candles on the cake.
Now all of this is just a shadow,
shadow on a paper blank.
Everything is going in to the darkness
of the night all the secrets vanishes;
only you will stay behind.
Save me, remember me,
because this is all that is left in the night.
All people are lonely,
all secrets vanishes,
only you will stay behind.
Save me, remember me,
because this is all that is left in the night.
I know that someone lose everything,
the neighbor hate fades them away,
and when you think it can’t get worse,
someone takes away that only hope.
Destiny is not the same for everyone.
For some keeps smiling,
but for some kills everything he has.
All the life is a nightmare,
putted together by pieces of shiny crystals.
And all it is left,
is bitter taste in the lonely air. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Jul 2006 23:49 |
|
|
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
Skril se bom vanje
praznina le časa praznovanje,
le mesec še sije,
so celzija sto mrzle,
ko peč z minus osem greje
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
Naj te čakam v hrupnem miru
naj stojim le zate,
ko tečem v diru.
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
V moji omari stare so knjige,
ki nudijo večna iskanja
čeprav le čas jih prebira,
so prašna od čakanja.
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
Kje naj iščem ljubezni odloke,
ki so sprali jih v prazne reke in potoke.
Naj posejem na negnojena polja
moja semena,
naj požanjem to kar nima pomena.
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
Naj za vedno pritrdim te na svoje vijake,
naj nad tebe pošljem svoje vojake.
Naj držim prižgano svečo v vetru,
naj razbijem kamero v etru.
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje.
Naj le zate čakam korake,
le zate bom držal težke oblake.
Le zate še upam stati na sedri ceste,
le zate še upam reč invalidu kam greste
Le zate še počakam eno uro,
le zate še zamudil bom tretjo tisočinko
le zate še pojem zažgano palačinko,
le zate še zaprl bom brez ključavnice loputo.
A le še zate bom tu vztrajal,
le še zate bom ljubezen treniral,
le za tebe večno bom blefiral.
Zato pojdi v posteljo do odeje,
tam še obstajajo meje,
kjer začnejo nove se ideje.
Moje sanje
so kot ideje iz pod odje,
vse ideje, ki pritečejo iz pod odeje. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Jul 2006 23:50 |
|
|
In vedno se spominjal bom,
stvari ki sva izrekla jih nocoj,
spominjal se bom stvari,
ki sva sanjala jih ko vsaka vas še bedi.
In stvari ki sva skoraj jih imela,
le zadnjega trenutka nisva doumela.
Le čas je tu
a izginja dan,
le čakaj ure,
vse zamanj.
Prosi k luni,
a saj je dan,
sonce zaide,
mesec zate,
ne vzide,
čakaš se,
mar vredno je,
le mene kliči,
zaupaj v me.
In vedno se spominjal bom,
stvari ki sva izrekla jih nocoj,
spominjal se bom stvari,
ki sva sanjala jih ko vsaka vas še bedi.
In stvari ki sva skoraj jih imela,
le zadnjega trenutka nisva doumela.
Samota ubija,
a smrt se v upanje ovija,
le veja sreče polomija,
je sreča najina bila,
le tu sva pa predaleč šla.
Predolga razdalja naju drži,
zato skeptičnost živi.
Čeprav bliža se izhod,
le vprašanje časa je zahod.
Mar resnica polna je,
mar se votlost tu podre.
Srce ki boli,
zanj pač veš da res živi,
sporočilo zate v njem bledi.
Težke postajajo mi oči,
so mar pretežki žarki,
le ob tebi lahko zaspi,
le tisto kar sem rekel da boli.
In vedno se spominjal bom,
stvari ki sva izrekla jih nocoj,
spominjal se bom stvari,
ki sva sanjala jih ko vsaka vas še bedi.
In stvari ki sva skoraj jih imela,
le zadnjega trenutka nisva doumela.
Še zadnji so časi,
da se rešiva,
le proti toku se teme zasidrava,
takrat za naju bo neskončnost prišla,
kompleksa ljubezni se rešiva.
Vse kar tu zgnije,
nikoli ni zamanj,
sčasoma zoped vzklije
prekrije puščavnato poljan.
Zato počakajva sočasje
dni ki padajo v ure,
pride v obdobje jesen,
tam čaka naju prihodnost,
čeprav le iglavec ostal bo še zelen.
In vedno se spominjal bom,
stvari ki sva izrekla jih nocoj,
spominjal se bom stvari,
ki sva sanjala jih ko vsaka vas še bedi.
In stvari ki sva skoraj jih imela,
le zadnjega trenutka nisva doumela. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Jul 2006 23:51 |
|
|
Težko je bilo, težko je bilo
videti njo kako umira v notranjosti.
kako krvavo, bledo duše je telo.
Mar ne boš prišla ven in igrala se z nami
z nami stvari ki smo včasih se jih šli.
Mar ne prideš ven in poveš stvari
stvari, v katerih pest resnice stoji.
Ker stara je gospa svoje zlato čuvala,
notranjost srca njena je pošla.
Težko je bilo, težko je bilo
videti njo kako umira v notranjosti.
kako krvavo, bledo duše je telo.
Mar se spomniš stvari v katerih smo uživali,
mar se še spomniš ti tistih zadnjih poletnih dni,
ti dnevi skromni so bil,
a vsej tem skromnosti
vse še lepše se svetli.
Ker stara je gospa svoje zlato čuvala,
notranjost srca njena je pošla.
Težko je bilo, težko je bilo
videti njo kako umira v notranjosti.
kako krvavo, bledo duše je telo.
Sedaj sva tukaj sama
noben več ne stoji za nama.
Tukaj čakava na to,
kar vsak boji se,
mar toj je pohlepa zlo.
Sva zahtevala preveč,
preveč kar dano je bilo,
grabila votlo sva srebro.
Vse kar sva imela
sedaj le praznina temno je bela.
Naj čakam jaz tebe,
mar ti čakaš mene,
tu sedaj vse pusto bo.
Ker stara je gospa svoje zlato čuvala,
notranjost srca njena je pošla.
Težko je bilo, težko je bilo
videti njo kako umira v notranjosti.
kako krvavo, bledo duše je telo.
Tukaj v praznini čakam,
čakam da se zgodi
tisto kar se zgoditi mora,
proste več ni najine poti,
za vsako brezo gaja,
košček najine ljubezni še bedi,
le tam še upanje vztraja
le tam lahko še kaj vzcveti.
Ker stara je gospa svoje zlato čuvala,
notranjost srca njena je pošla.
Težko je bilo, težko je bilo
videti njo kako umira v notranjosti.
kako krvavo, bledo duše je telo.
A na starkinih napakaš kaj naju uči,
v ljubezni prostora za pohlep pač ni,
vse kar ustvarjava,
na dvoje se deli.
Starka rada imela je zlato,
zato v srcu njenem bila je le praznine moč.
Le paziva midva sedaj,
sem videl da ne rabiva zlata, srebra,
če na tem temelji ljubezen najina,
lahko postaneva obubožana oba,
mar res želiva si tega.
Le pustiva toku,
naj popelje naju prav,
morja sreče,
le tako lahko bo prav.
Ker stara je gospa svoje zlato čuvala,
notranjost srca njena je pošla. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Jul 2006 23:52 |
|
|
Vsak dan tu mimo hodiš
ne rečem ničesar
vidim, da iz obupa blodiš.
Praviš da si srečna,
da dobro ti gre,
da nič ne zlomi tvoje srce,
a jaz se zavedam to
žalostne oči lažejo ne
žalostne oči prikazujejo,
kako ti v srcu je.
Opazujem te že nekaj dni
opazujem kako izgubljaš moči.
Ko poskušam pristopiti obotavljaš se
malo počakaš nato pa bežiš
rad bi popravil kar drugi zagrešil je
rad bi ti ponovno pokazal za kaj pri ljubezni gre.
A jaz se zavedam to
žalostne oči lažejo ne
žalostne oči prikazujejo,
kako ti v srcu je.
Ne misli da mi vse eno je,
da le na kar mislim,
je kako izrabil bi te.
Čakam da si zaupanje pridobim
da operem ti žalost, katera te slepi.
Ne razmišljaj, da če nekdo rani te,
ni na svetu nikogar, da ljubil bi te.
A jaz se zavedam to
žalostne oči lažejo ne
žalostne oči prikazujejo,
kako ti v srcu je.
Če danes votlo je srce,
počakaj, kmalu lahko napolni se
le prisluhni meni,
dovoli da poljubim te.
Pripravljen sem čakati
in ti upanje dati,
sam sem že na takem nivoju bil
ko ob nesrečni ljubezni sem vedril.
Zato mi zaupaj in se odpri
ne pusti da občutek za ljubezen ti okameni.
A jaz se zavedam to
žalostne oči lažejo ne
žalostne oči prikazujejo,
kako ti v srcu je.
In kadar prašne ceste so pred teboj
vedi da če obrneš se nazaj
tako bo kot nocoj
tam vse pusto in zamorjeno bo
a če slediš po cesti,
umes sta dve polni mesti
vsako nosi moje ime
jaz le čakam da ti vseliš se.
A jaz se zavedam to
žalostne oči lažejo ne
žalostne oči prikazujejo,
kako ti v srcu je. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 08 Avg 2006 21:09 |
|
|
The dance of sadness
Gledam nazaj na spomine,
na ples ki sva plesala ga,
pod zvezdnim nebom le midva.
Za trenutek ves svet popolen je bil,
kako naj vedel bi, da v resnici se temi,
kako naj vedel bi, da da slovo že šteje zadnje dni.
Le zadnje sem poljube shranil v spomin,
a zadnji bil je le še nov mi opomin.
Zgleda, da ti še premlada si,
na svet drugače gledaš,
in čakaš, mogoče nocoj se ne stemni.
Ne živiš v realizmu,
sinonim za tvoje dustrukcije
temelje na konstruktivizmu
le kar Cankar pisal,
simbolizem zate je.
A sedaj sem srečen,
da vedel tega nisem še,
le spomin nate ni oporečen,
le v samoti vidim te.
A ne bi hotel zamuditi
plesa poslednjega,
le tu je še tolažba.
Le za trenutek postal sem kralj,
a vsak kralj padec pozna,
vsako kraljevanje se nekoč konča.
Krona mojih draguljev teži te,
le snameš jo, pa saj vse eno je,
na koncukral poslednji umre.
Poskus da bi popravil to
le dež opral me bo v zemljo.
Je še čas da rešim te,
le če optimizma ura se začne.
Sedaj je tu brezvetreje,
mar zapustil bom tukaj
imperi sanj zapečatil vedno se bom vanj.
Nikoli pa ne bi zamudil
plesa zadnjega,
le to mi še ostaja,
le tukaj vidim naju dva. |
|
|
|
| | | |
| | | |
| | | |
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 08 Avg 2006 21:57 |
|
|
Andy??? Vsaka sekunda brezvezna???
Danes sem dobila zelo lepo sporočilo na meil, pa ga bom kar prekopirala.
Predstavljaj si banko, ki tvoj tekoči račun vsako jutro napolni z 86.400 tolarji. Vendar se vsota ne prenaša na drugi dan. Vsak večer banka zbriše ves preostali znesek, ki ga nisi utegnil porabiti med dnevom. Kaj bi storil? Zapravil bi vsak tolar posebej, seveda!
>>
Vsak izmed nas ima takšno banko. Imenuje se ČAS. Vsako jutro nam podari na razpolago svojih 86.400 sekund. Vsako noč se izbriše vsota, ki je čez dan nismo uspeli izkoristiti za dober namen. Ne prenaša se na drugi dan in ne dopušča prekoračitev.
>>
Vsak dan se za nas odpre nov časovno-bančni račun. Vsako noč se neporabljen ostanek zbriše in uniči. Če ne izkoristimo dnevnega nakazila
na ta račun, smo na izgubi sami. Ni povratka nazaj in tudi na jutri ne moremo računati.
Živeti moramo v sedanjosti in porabljati našo dnevno vsoto nakazanega časa. Investirati ga moramo tako, da ga bomo maksimalno izkoristili.
>>
Čas teče. Izkoristi dan….
>>
Prepoznaj vrednost vsakega trenutka, ki ga imaš na razpolago! In ovrednoti ga zato, ker ga deliš z nekom, ki ti je pri srcu, z nekom, ki je vreden tvojega časa…
>>
PODARI NASMEH IN DRUGI GA BODO PODARILI TEBI!
|
|
|
|
|
| | | |
| | | |
| PESMI | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 3 od 4
|
|
|
|
|
|
|
