 |
 |
|
 | Kako domači, sorodniki, prijatelji, sodelavci gledajo ...? |  |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
 Objavljeno: 26 Mar 2007 20:32 |
 |
|
Se mi zdi to vprašanje zanimivo, saj velikokrat odkriva mogoče ravno tisto, kar nas nekako "bremza" pri našem početju.
Sama doma nimam težav. Na začetku so bili sicer skeptični in to sprejeli kot eno mojo muho. Ko sem trmasto vstrajala in so se videli uspehi, so nekaj časa poizkušali še s tistim: Saj se boš itak nazaj zredila! SZ sorodniki je bilo veliko težje. Spominjam se mame, da mi je namenoma ponudila kaj, kar sem že prejšnjič zavrnila. Ostalega seveda ni imela na voljo. NE vem ali je bilo to nalašč, ali zgolj čuden splet okoliščin. Veliko sorodnikov je imelo veliko vprašanj in podvprašanj in še več protiasrgumentov, kako majo teorija ne drži ali pa kako iamjo oni pač neko posebnost, zaradi ćesar pri njih to ne more delovati.
Moja družina se več ali manj (z izjemo starejših dveh hčera) prehranjuje popolnoma srugače kot jaz. Levji delež krivde za to je seveda v meni skozi vse naše skupno sobivanje. Pač ne morem od njih pričakovati, da se spremenijo.
Recimo kakšno na to temo.
Včasih je težko kuhati na več načinov, včasih se pač znajdeš kar tako...na brzino. Tako je pri nas pri testeninah, rižu......Skuham in naredim različne priloge. Potem pa prosto po Prešernu, pravim šaljivo. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 18.01. 2007, 10:33 |
| Prispevkov: 321 |
| Kraj: Ljubljana |
|
|
| Objavljeno: 26 Mar 2007 20:57 |
|
|
Zanimivo temo si odprla Marika.
Doma tudi jaz nimam težav, ker sem odprto povedala v kaj se podajam in imam 100% podporo. Se pravi možu in mojim staršem.
Tašči pa tega ne razlagam, ampak izmed jedi, ki so pripravljene izberem ustrezno kombinacijo.
Sodelavci so pa popolnoma druga zgodba, saj sem v kolektivu, ki kar naprej hujša rezultatov pa ni. Zavestno sem se odločila, da jim ne povem predvsem iz razloga "favšije". Drug razlog bi pa bil, da dokler ne bo -10kg, ne bo nihče rekel, da sem shujšala in da zgledam luštno. Ko se bo to zgodilo bo pa naslednji scenarij tisoč vprašanj kako mi je uspelo. Saj sem vendar vsak dan jedla zajtr in kosilo v službi. Ah, saj poznate mentaliteto za manj kg manj žri. Pa jim trenutno ravno ne gre skupaj.
Moji občutki so pri takem odnosu mešani, saj sem drugače poštena oseba, ampak je očitno to preveč boleča tema tudi zame.
Mogoče se za vsemi temi skrivalnicami skriva občutek neuspeha.
S prijateljicami večinoma klepetam po telefonu. Obiščemo se pa bolj poredko zaradi naših dinamičnih urnikov. Zaenkrat se še nismo videle in jim še nisem povedala, da se spreminjam v mačko  . Naj bodo malo presenečene.
Za enkrat doma kuham po moje in če je potreba za druge lačneže pripravim še riž, krompir. Počasi bo še mož na solati za večerjo, če bo zraven zrezek.  |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 26 Mar 2007 22:50 |
|
|
Ja, zanimiva tema.
Možu ne govorim o svojih notranjih dilemah okoli hrane, saj spremlja vse skozi leta in vidi rezultate. Vidi, kako se zaganjam, nič ne komentira, ne pomaga, pa tudi zavira ne. Ko sem spet kakšno kilo težja, tudi ne reče nič, se mi zdi, da me preprosto sprejema takšno, kot sem. To je po eni strani blagoslov, po drugi strani pa bi se jaz rada o tem pogovarjala. Verjetno sem ravno zato tako zapela tale forum.  Zanj je vse tako preprosto, manj in bolj zdravo ješ, več se giblješ in shujšaš, samo stvar fizike. Pač inženirska pamet, odvisnosti od hrane ne bo razumel nikoli. Bog, da razume druge stvari...
S taščo normalno, da o tem ne govorim. Drugače je čisto v redu ženska, vendar danes vem, da vsemu vneto pritrjuje, kaj v resnici prodre v njeno glavo, je druga pesmica. Saj ni treba, da bi razumela. Stalno (in preveč) se trudi, da bi nam ugodila, to vključuje tudi hrano. Ve, da ne maramo več svinjine, ocvrtega, pečenk, klobas itd, zato se trudi to čimbolj opuščati, kuha pa krasne jote in fižolove juhe (o ocvirkih in zaseki v matevžu nočem razmišljati, saj v manjših količinah je menda celo zdravo, a ne  ). Glede mene je že pred časom zaključila, da krompirja in riža pač ne maram in mi ga ne tišči več. Recimo danes pri kosilu je vsekakor hotela, da pojem košček ocvrtega sira, ki ga je sin pustil, seveda ga je škoda vreči stran (ocvrla ga je samo zanj, zame je naredila rižoto z morskimi sadeži). Sama je na silo vzela polovico, drugo polovico pa naj jaz. Dolgo sem razmišljala, kaj je več vredno, moji principi ali njen dušni mir. Nazadnje se je pokazala rešitev, ko ni gledala, sem zavila v prtiček in skrivaj v smeti. Pa je volk sit in koza cela. V tem stilu gre vse.
Drugače so se vsi doma že zdavnaj navadili, da jaz jem drugače, bolj ali manj vedno skuham dva kosila. Včasih sem se jezila, da nočejo jesti bolj zdravo in da ne bom za izbirčneže posebej kuhala. Lepega dneva sem zaključila, da pa meni nikakor ni treba jesti "njihove" hrane, da lahko posebej kuham ZASE in ne za njih. Tako sedaj vedno naredim dve lazanji, eno mesno in eno zelenjavno, sladke skutne palačinke, zraven slane špinačne, za eno od prilog naredim ohrovt, četudi ga jem samo jaz itd. Preprosto sem si rekla, da sem vredna, da si skuham tisto, kar si želim, pa če kdo drug je ali pa ne. Hehe, in sedaj se včasih celo zgodi, da kdo pika z mojega krožnika. Skratka, navadili so se, da jaz "čudno" jem. Otroke sem že slišala reči "ker mami hujša", vendar to ni neka velika zadeva, sploh ne vem, od kod so uspeli pobrati. Rekla bi, da se v domačem okolju preposto vse čuti (sploh takšne antene, kot so otroci) in da ni treba besed.
Sodelavci? Nimamo tako tesnih stikov. Ko se mi bo zares videlo, se bo seveda vsul plaz občudovanja, zavisti in daj recept. Pa bom že preživela. Žlahta? Hecno je, da imamo zelo malo žlahte, praktično nič, ker smo vsi preveč razseljeni. Včasih mi manjka, v tem primeru je to prednost.
Prijateljice? Tarokistkam sem povedala, z zanimanjem poslušajo, tako ali tako so vse zainteresirane za zdravo življenje, še Montijevo knjigo jim bom lahko podtaknila. Druge prijateljice? Ja, saj poslušajo, ploskajo, rečejo bravo, saj ti bo šlo, potem gre življenje dalje. Se mi zdi, da nekdo, ki nikoli ni imel težav z odnosom do hrane, težko dojame, kako velik problem je to. Kdo bo pa skoz in skoz poslušal moje jedilnike in telovadbo in vse piškote, ki jih nisem pojedla - forumske Mačke, drugače težko kdo. Kot je videti, zares tesne prijateljice (ali prijatelja) očitno nimam...
Doslej sem bila s svojimi dilemami, uspehi in padci vedno sama, sama sebi sem pisala, jokala in bila ponosna. Se mi zdi, da si na koncu nisem imela več kaj povedati. Zato upam, da bo z vami, Mačkami, drugače.
Mimogrede, Urugu, krasno, da si tako odprto zastavila. Meni se nič ne zdijo skrivalnice. Enkrat sem nekje prebrala, da je hujšanje intimna zadeva. In prekleto, da je res.
Super tudi za tvoje boljše počutje v dnevniku. In vidim, da tudi kg polzijo... Plosk, plosk za tisto pozitivno stran, katere posledica je polzenje kg !
O, pa sem naložila... Hitro eno nočko, Maša |
|
Nazadnje urejal/a Maša 27 Mar 2007 18:44; skupaj popravljeno 1 krat |
|
   |
|
|
| | |
|
padalec
| Pridružen/-a: 11.03. 2007, 18:06 |
| Prispevkov: 18 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 13:09 |
|
|
Joj, vas je fajn brat!
Sama imam zlato sestro, ki mi kuha. Če bi si morala kuhati sama, bi verjetno živela od sendvičev... Ne, ne, saj ne bi. Če bi morala, bi zagotovo kuhala, ker pa mi zaenkrat ni potrebno, se pa tudi ne pritožujem. Saj kuhati pa znam (nas je mama vse sestre naučila), samo časa nimam pravega.
Skratka, sestra živi pri mojih v svojem gospodinjstvu in po navadi kuha 2 različna obroka - zame in zanjo enega, za sina (osemnajstletnika) pa posebej. Staršem raje ne razlagava o spremenjenem načinu prehranjevanja, ker po moje ne bi razumela. Ati je sicer čisto navdušen, če nama kdaj ostane kakšna zelenjavna omaka za testenine, ali pa kakšna za tradicionalno kuhinjo nevsakdanja mešanica zelenjave v solati, bučke na 1001 način... Mama namreč takih jedi ne kuha in tudi poskusiti noče.
V družini smo 4 sestre in razen najmlajše imamo vse celo življenje (od otroštva) težave s težo, tudi za oba starša lahko tako rečem - če bi čisto hitro sklepala, bi z gotovostjo lahko rekla, da je vzrok v načinu prehrane in tradicionalni kuhinji. Ker sta sama zrasla v veliki revščini, verjamem, da sta nam hotela najbolje. Zamerim pa svoji mami eno stvar - to, da me v dobi odraščanja nikoli ni znala prav pohvaliti, oz. mi povedati, da sem kljub temu, da sem debela, nekaj vredna, da se moram ceniti in se imeti rada...
No, pa me je spet preveč zaneslo.
Annna |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 03.06. 2006, 16:24 |
| Prispevkov: 6156 |
| Kraj: Ljubljana |
|
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 15:10 |
|
|
No, jaz imam pri mojem možeku vso podporo, dokler kuham v dveh rundah . Eno zame, eno zanj. Ko smo skupaj cela familija, pa je treba včasih še kaj drugega sčarat. Meni to ne dela nevemkakih problemov, ker rada kuham. Res pa, da večinoma kombiniram tako, da njemu naredim samo kak krompir za prilogo, ali kruh, ali kaj podobnega, ostalo pa jeva enako. Da ni bele moke se je že navadil, da so testenine polnozrnate tudi, le kruh poje kak kos "mojega" samo, kadar je nujno potrebno.
Včeraj sem spekla montijevo čokoladno torto (pa še malo sem jo priredila po svoje, da je manj kalorična), pa mi je pri priči zmazal dva kosa. No, bom pa jaz manj. Še bolje
Danes pa je imel svoje kosilo-prebranec s klobaso in kruh, jaz pa že tri dni "natepavam" mesno štruco in mediteransko zelenjavo iz pečice (za dve osebi  ). Danes sem "dokrajčila".
"takle mamo.." |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 02.06. 2006, 15:09 |
| Prispevkov: 5454 |
| Kraj: Brežice |
|
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 20:26 |
|
|
Zelo lepo ste to napisale. Iskreno.
Jaz se z okolico glih ne obremenjujem. Tudi nekih kg viška nimam. Je pa res, da jim gre v nos naše prehranjevanje, ki odstopa od rutine okoliških gospodinjstev.
Mi smo mal čudni, ker otroci ne jedo pizze, ocvrtega krompirčka, kupljenih salam, sendvičev,..... Ja, saj vem, da sem kriva. A za to me še ni potrebno križat. Sem ju pač že od malega naučila jesti in razločevati med hrano, ki je zdrava, koristna za naše telo.
Z možem nimam problemov, ker njega je potrebno spomniti, da je lačen. Poje vse, samo da ni mastno, preslano, da je v okvirih zdrave prehrane. Velikokrat pojemo tudi kakšno stvar, ki nam zapaše in je izven teh okvirjev. Ponavadi za dušo.
Tudi ko imamo obiske, se potrudim in pripravim različne jedi.
Tako nekako je pri nas. Za mojih hrbtom pa letijo opazke - ona lahko, ko ima. To človeka zaboli, sploh če prileti prileti iz ust širše familije. Saj za kakšno večjo spremembo na telesu bi me takoj obsodili, da sem bila pod nožem. Hvalabogu za enkrat so spremembe na meni sad mojega trdega dela. Najbljižji jih opazijo in pohvalijo, drugi jih niti ne vidijo.... |
|
_________________
Bože daj mi mir da podnesem
ono što ne mogu promjeniti,
hrabrost da promjenim ono što promjeniti mogu
i mudrost da ovo dvoje razlikujem.
 |
|
 |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 03.07. 2006, 17:37 |
| Prispevkov: 783 |
|
|
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 21:22 |
|
|
Jaz kuham samo en obrok. Včasih za moža in otroka dodam še kakšen kos mesa (jaz ga ne maram) ali pa krompir (krompirju tudi jaz včasih podležem). Otroka sta še premajhna, da bi se upirala in prav zdaj se mi zdi, da je idealen čas, da se navadita na zdravo prehrano.
Tudi pri nas ni ocvrtega krompirčka, pohane piške in podobnih "jajc" (pohana piška je mogoče enkrat do dvakrat na leto pri moji mamici - ampak vedno izključno v arašidovem olju, ki odlično prenaša visoke temprature). Belo moko, prečiščeno sol in beli sladkor je iz naše kuhinje izginil že nekaj let preden smo se srečali z Montijem.
Moj mož pa je gostinec in predvsem gurman, zato se ja na tak način prehranjevanja zlahka navadil (čeprav izhaja iz družine, kjer se kljub diagnozam sladkorna in povišan holesterol očitno zavestno "ubijajo").
Je pa potrebno priznati, da pa se rada "vržem ven", kadar kuham za goste. |
|
_________________
Lep pozdrav, Biba
"Vsak ima svoj okus," je rekel hudič in sedel v koprive. |
|
| |
|
|
| Kako domači, sorodniki, prijatelji, sodelavci gledajo ...? | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
