 |
 |
|
 | ANOREKSIJA |  |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
 Objavljeno: 05 Maj 2008 08:02 |
 |
|
Prvo kot prvo: nisem zasledila, da novi člani ne bi smeli odpirati novih tem, a če je to nedovoljeno, prosim, da kdo izbriše to temo, brez kakršnega koli vpliva name in mi sporoči, če je to prepovedano.
Uff ... Še nikoli se nisem nikomur izpovedala ... Malce težko bo.  V drugem razredu osnovne šole sem se začela rediti. Prej sem bila OK, potem pa so se kilogrami začeli nabirati. Spraševala sem se, če sem to podedovala od moje mame, saj imata z babico več kilogramov, kot je priporočljivo.
Na koncu tretjega razreda sem imela 43kg, a se takrat tega še nisem zavedala - kako naj otrok gleda na svoje kilograme, če ga to ne zanima? Ker se je v juliju približevala stričeva poroka, sem se odločila shujšati. Odpovedala sem se čokoladi, bonbonom - vsem sladkarijam na splošno. Začela sem jesti le glavne tri obroke in si nisem dodatno vzemala hrane, kar se je prej pogosto dogajalo. Za sričevo poroko sem imela 38kg. Zdela sem se sama sebi čudovita.
Na koncu četrtega razreda sem spet imela 43kg. Ne vem, katerim se to zdi debelost in katerim ne, ampak imam veliko zadnjico in stegna. Če ne bi igrala tenisa, bi bila zavaljen sod. Spet sem začela hujšati. Uspelo mi je in na začetku petega razreda sem imela 38kg. Do konca petega pa je šlo spet navzgor in sem SPET imela 43kg. Nekaterim najstnicam bi bila to idealna teža, jaz pa sem še vedno izgledala debela.
Na začetku sedmega (razred sem preskočila zaradi devetletke) sem ponovno začela hujšati, a neuspešno. Več kot dva dni se nisem mogla zadržati pri hrani in tretji dan je nastopila ˝Velika požrtija˝. Nisem povedala, da sem v petem razredu zapadla v depresijo - razmišljala sem o samomoru in ljudje so me čudno gledali zaradi obnašanja. Hvala, za to, da sem jo prebolela. Začela sem stradati, a le zaradi močne volje, ki me je gnala. Sošolke so mi pravile, kako sem suha in včasih so se smejale, da bom postala anoreksična. Najboljša prijateljica mi je govorila, da SEM ŽE anoreksična in bom čez nekaj časa izgledala grozno. Vseeno sem imela veliko rit.
Pred nekaj dnevi sem bila stara 13 let. Imam 39kg. Meni se to ne zdi nič takšnega, za kar bi me moralo skrbeti. Za informacijo: včeraj sem pojedla solato s kisom (samo s kisom), cvetačo in eno veliko jabolko. To je normalno, kajne? Sama sebi se ne zdim presuha in včasih imam še vedno svoje ˝Velike požrtije˝. Ne uspe se mi zadržati. Z mano ni nič narobe in same sebe ne gledam kot anoreksičnega človeka.
Še vedno želim shujšati - nekateri ljudje ne vedo, kakšne težave imam s še vedno veliko zadnjico.
Hvala, če mi je kdorkoli prisluhnil in vesela bi bila kakršnihkoli komentarjev. |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
    |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 21.06. 2006, 08:49 |
| Prispevkov: 3941 |
|
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 09:33 |
|
|
Pozdravljena Catkac,
najprej dobrodošla na forumu.
Hmmm, naj povem po pravici, da si ne predstavljam koliko kg naj bi imele 13 letnice oz koliko si velika. Vem samo to, da je tisto, kar si včeraj pojedla odločno premalo.  Sploh za tvoje telo, ki se še razvija in nujno potrebuje dobro in kvaliteno hrano. Na dolgi rok se bojim, da se bodo lahko pojavile kakšne zdravstvene težave, če boš tako nadaljevala.
Ne morem rečt, kakšna je tvoja ritka, zavedaj se pa, da smo sami ponavadi vedno preveč ali premalo kritični do sebe. Zato vseeno poslušaj komentarje in nasvete prijateljic.
Kaj pa tvoji starši? Kaj pa oni pravijo? |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 21.06. 2006, 08:49 |
| Prispevkov: 3941 |
|
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 15:09 |
|
|
| Catkac je napisal/a: |
Očeta to ne zanima, z mamo pa sem imela že pogovore o tem: drli sva se druga na drugo(ne naglas ampak za ton glasneje), potem pa sem pristala na po-šolsko kosilo doma. Seveda sem popustila jaz.
Če ti kaj pomaga: visoka sem 158cm. |
Če matematično računam imaš ene 10 kg premalo. 
Mislim, da ti bo katera mama tu na forumu lažje svetovala, glede na izkušnje z otroci, jaz jih nimam (mislim relacija mama - otrok - hrana)
Predlagam ti vseeno, da začneš jest vsaj 3x na dan, potem bodo tudi napadi žretja minili. Na žalost te nihče ne more prepričati, da tvoja ritka ni debela. Če ti sebe tako vidiš, boš morala najprej sebe sprejeti (je prekleto težko, veš) in v glavi malo razmisliti.
In vem, da ni tolažba, toda J.Lo ima prav hudo ritko in sem 100% da tvoja ni tako nesorazmerno velika.  |
|
|
|
| | | |
| | | |
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 16:38 |
|
|
Najprej sem pojedla eno jabolko. Potem pa bi kar še nekaj ... V hladilniku imam salamo (ne maram), sir (ne maram), tortilije (samo tortilije niso dobre), prepečenec, grisini palčke (ne vem kako se to napiše), nutelo, marmelado (ne maram), kislo smetano (sem ravno danes jedla na prepečencu, čeprav ne bi smela!!!), ...
Na začetku se probam držati in nič ne pojem čez cel dan. Tudi zjutraj ne, saj če grem z večjim trebuhom v šolo, je še večja verjetnost, da se bom ˝nažrla˝. Potem pa kar izbruhne iz mene. Najprej eno jabolko. To je OK. Potem pa bi še nekaj ... pogledam koliko kJ vsebuje: preveč. Za nekaj minut me mine. Potem pa sedem pred TV in me popade ... Zdaj ko ti govorim o tem, vidim kaj je glavni vzrok prenajedanja: televizija!!! Ne bi smela toliko pojesti.
Brez pretiravanja - pojedla sem vsaj pol kilograma nutele in grisinov. Vem, da vsebujeta veliko kalorij, a ne vem, zakaj je prva stvar na katero pomislim pri hrani sladkarija in čokolada ...
Ne morem se zadržati.
Odločeno je. Nič televizije zame! Ravnokar sem jo izklopila iz vtičnice. Mami vedno pravim, naj mi ne kupuje sladkih stvari. Ona pa kar: frutabela, nutela, krof, ... Pa naj ji rečem karkoli. Ve, da se temu ne morem upreti in po moje to izkorišča. Da bo vse še slabše imam te izpade 4x ali celo 6x na teden. Čudi me, da imam 39kg. |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 07.06. 2006, 15:52 |
| Prispevkov: 4788 |
|
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 16:46 |
|
|
Catkac, pozdravljena!
Definitivno imaš težave s prehranjevanjem!
Tvoji kilogrami so PRENIZKI in ne ni vredu tisto kar si napisala, da si včeraj pojedla.
Definitivno premalo in še to takšna hrana, ki praktično pade skozi želodec.
Sploh ni čudno, da te potem potegne volčja lakota.
Brez težav pišeš tukaj in v vse ostale teme, pri nas je svoboda govora nekako na prvem mestu. Vprašanje pa je, če ti bomo znale zadosti svetovat. Praviš, da imaš poštelano po glavi, oprosti ampak očitno je, da imaš težave s svojo samopodobo. Kot je rekla Backa, manjka ti najmanj 10kg, ki pa so lahko lepi, športni ali pa špehasti in glede na to, da se ukvarjaš s tenisom (če sem pravilno ujela) bi s pravilno prehrano in rednimi obroki dosegla lepo, čvrsto, športno postavo.
Glede ritk pa tako. Moja je čez pol mene, druga polovica so joške. Imam 60kil na svojih 164cm (kar niti ni tako veliko več od tebe, a ne???) pa vendar mislim, da do moje idealne postave vodi še kakšnih 5kg.
Morda je tvoja rita posledica športanja, kar ni čisto nič napačnega. Imamo takšne in drugačne konstrukcije, kakorkoli obrneš. Namesto, da se tolko obremenjuješ s tem, kako in za koliko bi še skuhšala raje prešaltaj na zdravo prehrano, dovolj hrane, pijače in veselo športanje!
Žal mi je, da si tako mlada in že tako obremenjena s kilogrami, kalorijami in hujšanjem. Polagam pa ti na srce, da je najverjetneje sedaj skrajni čas in tisti tapravi trenutek (ker drugače nas nebi poiskala), da kaj narediš zase, za svoje telo in svojo srečo.
Bojim se, da si na meji .... za enkrat anoreksije, morda kasneje še česa drugega!!!
Imej se rada, odloči se in naredi korak ZASE!
Močan objem! |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 07.06. 2006, 15:52 |
| Prispevkov: 4788 |
|
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 16:52 |
|
|
| Catkac je napisal/a: |
ne vem, zakaj je prva stvar na katero pomislim pri hrani sladkarija in čokolada ...
Ne morem se zadržati.
|
Zaradi tega, ker je telo sestradano, lačno in sladkorji so ogljikovi hidrati, ki vsebujejo največ energije. Energijo pa telo potrebuje za svoje življenje, da ne govorim o možganih, ki se hranijo izključno z ogljikovimi hidrati.
Kaj pa pravi zajtrk, pravo kosilo, prava večerja?
Danes praktično nisi pojedla še ničesar, kar bi telesu prišlo prav.
Tisto eno jebolko je definitivno premalo!
Punca .... si mogoče kdaj pomislila na kakšno strokovnejšo pomoč? Stopila do zdravnika?
Se skušala pogovorit z mamo, ji povedat, da jo potrebuješ, da imaš težave in da naj se ne dere, ker s tem ne bosta ničesar rešili?
Kaj pa prijateljica, ji lahko zaupaš? Lahko govoriš z njo?
Je kdo tak v šoli???
Poišči pomoč ... |
|
|
|
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 17:05 |
|
|
Punca .... si mogoče kdaj pomislila na kakšno strokovnejšo pomoč? Stopila do zdravnika?
Se skušala pogovorit z mamo, ji povedat, da jo potrebuješ, da imaš težave in da naj se ne dere, ker s tem ne bosta ničesar rešili?
Kaj pa prijateljica, ji lahko zaupaš? Lahko govoriš z njo?
Je kdo tak v šoli???
Poišči pomoč ...[/quote]
Strokovno pomoč (po moje psihiatra) mi je omenjala že mama. Jaz pa nisem za te stvari. Bolj kot to, da bi imela psihiatra in bi me kdo zafrkaval me moti denar, ki ga oni dobijo. Zdi se mi popolna izguba denarja, če bi imela psihiatra.
Mama je sedaj nekako tako ... saj veste ... naplahtana. Ne ve za te težave in misli, da sva z zadnjim pogovorom (kakšen mesec nazaj) vse razčistili. Misli, da se sedaj dobro prehranjujem in nimam težav s tem ... Ne morem ji povedati.
Prijateljica le ni tako dobra prijateljica. Nimam tiste ˝prave prijateljice˝. Sošolke vse izčvekajo in ona je le približek navadne prijateljice za ˝čvek˝. Nikomur, razen vam tukaj ne morem česa takega zaupati.
Za vse na šoli pa veste, da jim ne gre zaupati. Mogoče (ampak VELIK (ne)mogoče) bi se pogovorila s šolskim psihologom, ampak ta bi poklical starše (zadnja stvar, ki si jo želim), razredničako (NE, ne sme! ona me obožuje, tako kot vsi učitelji na šoli), po možnosti bi klical še bolnišnico (če nima vsega ˝poštelanega˝v glavi). |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 17:45 |
|
|
| V bistvu me kakšen dan prenajedanja na teden ne moti, ampak ker se bo moj oči v soboto ˝jovo na novo˝ poročil in vem, da bo takrat prenajedanje, bi rada bila lepa v novi, po meri narejeni obleki, ki jo bom DANES ob sedmih (s trudom) oblekla. |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 18:03 |
|
|
Aja, še to: (upam, da ne spamam, ampak pozabila sem dodati k prejšnemu postu) v veliko (VELIKO) veselje bi mi bilo, če mi kdo pomaga sestaviti jedilnik, kaj na jem do petka.  Zelo bi mi pomagalo. 
Če se kdo odloči, da mi pomaga sestaviti (ali celo sestavi) naj bere, za druge pa mogoče ne bo zanimivo:
- vsako jutro bi imela zajtrk (Jogurtov nikoli ne kupujem in jih ne maram, prav tako ne banan. Doma imam od sadja jabolka (samo nobenega izstisnjenega soka, ker pijem samo vodo). Imam tudi vse za taquitose (to se naredi iz tortilije), jutranji sendvič brez salame in sira, nutelo (ne vem, zakaj sem jo napisala - sploh je nočem videti!), koruzo, kumarice, jajca (teh sicer ne maram toliko zaradi rumenjaka - ali lahko naredim jajce na oko brez rumenjaka?), marmelado. Če imate predlog za kakršno koli hrano, ki bi jo lahko zjutraj jedla in ne vsebuje veliko kalorij - na dan z njo.), malico in kosilo imam plačana v šoli, a ju nikoli ne jem - stvar navade, želela bi kakšno malico po pouku - ampak ne več kot kakšen izbran kos sadja ali hrane pod 350 kalorij in na koncu: lahka večerja, ki tudi ne vsebuje preveč vsega,
- sem zbirčna (no, po moje nisem ampak nikoli se ne ve  ), a če veste za hrano z manj kalorijami, mi prosim kaj predlagajte - še bolj vesela bi bila kakšnega lahkega recepta (hrana v njem naj bo lahka).
Hvala že z v naprej, če je komu neprijetno pisati tukaj pa naj mi pošlje sporočilo. Zelo vesela bi bila vaše pomoči, ker se mi anoreksija res ne bi podala.  |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 19:03 |
|
|
Draga moja, že pol dneva mislim nate. Prav si naredila, da si povedala o tem, tukaj se ti zagotovo ne bo nihče posmehoval. Vprašanje je sicer, če smo čisto prave in dovolj za tvojo pomoč. Če nas boš poslušala, te bomo vsaj pravilno usmerili. Razumem, da težko najdeš koga za pogovor na to temo. Prijateljice so fletne, odtehtajo občutek, da nekomu zaupamo, vprašanje pa je, koliko same vedo o tem glede na to, da so verjetno podobno mlade kot ti. Tebi je – hvalabogu – že kapnilo, da gre zares in da bo konec heca.
Kar si naštela (šolski psiholog, razredničarka, mama), je vse v redu, vprašanje pa je, če imaš pravo predstavo, kako se bodo te stvari odvile. Normalna reakcija je, da te je strah, kaj si bodo mislili, da bodo vsi vedeli ipd. Brez pomoči boš (verjetno) samo še tonila. Lej, precej starejša sem od tebe, precej več znanja imam, pa mi včasih nič od tega ne pomaga. To ni krivda, ni šibkost, napaka značaja ipd, reciva, da je ene sorte bolezen. In meni se zdi, da si ful pogumna in pametna, da si se oglasila, prepoznala, da moraš povedati. Pejva naprej. Če je najlažje tole urihtati s pomočjo, kje jo lahko dobiš? Brez odraslih, ki si jih zgoraj naštela, bo šlo težje. Poskusi pametno izbrati. Ne vem, koliko tvoja mama pozna te stvari, žal jih večina ljudi premalo, površno in problem podcenjujejo (govorim recimo o svoji mami). Sem pa prepričana, da bo tvoja mama pripravljena narediti vse, kar bo potrebno. Kar ne bo vedela, bo prebrala ali ji bo povedal kdo drug, recimo šolski psiholog. Ne vem, kakšnega šolskega psihologa imate, verjetno so različni. V vsakem primeru pa vsi poznajo problem in ga ne podcenjujejo. Garantiram ti, da ne bo razbobnal nikjer okoli. Sošolci, prijatelji, znanci ne bodo o tem vedeli nič oziroma samo toliko, kot jim boš povedala sama. Ok, govoril bo z razredničarko, kar je pa zate samo dobro. Garantiram ti tudi, da razredničarka pozna stvari, da se ne bo zgražala in si o tebi mislila ne vem kaj. Če te ima rada in te občuduje, ti bo samo pomagala, verjemi. Presenečena boš, kako so ljudje pripravljeni pomagati. In gotovo bi bila presenečena, če bi ti povedali, koliko takih primerov so že obravnavali na vaši šoli, samo ti ne veš, ker nihče izven ne ve. In seveda, šolski psiholog bo poklical mamo, kar je tudi edino prav. Izvor problemov je ponavadi doma. Mimogrede, tvoj problem sploh ni hrana in ni televizija, ravno zato je pomembno, da se obrneš na nekoga, ki je dovolj strokoven, da bo znal voditi, da bo znal povedati mami. Vsi skupaj boste zmogli kot keks!!! Ti sama, pa četudi z našimi prijaznimi internetnimi nasveti, precej težje.
Govoriš še od psihiatra. Privat dragi psihiatri se sicer že tudi pojavljajo pri nas, a so še redki, to živi bolj v ameriških filmih. Ne bova o tem, ali potrebuješ psihiatra, psihologa ali psihoterapevta. Nekje se na nekoga obrni, pa te bodo že usmerili naprej, da bo prav. Ena možnost je šolski psiholog, kot si že sama ugotovila, ta je tudi najlažje dostopna. Če bo potrebno, te bo že on napotil, kamor bo pač treba. Verjemi, da dovolj diskretno. Druga možnost je zdravstveni dom. Če greš k svojemu splošnemu zdravniku in mu vse to poveš, te bo enako napotil/usmeril k nekomu, s komer se boš lahko pogovorila. Psihologi so tudi v zdravstvenem domu in to na napotnico, ne za plačat. Bo pa to čisto iz nule, prej ali slej boste zopet trčili na starše, šolskega psihologa, na ljudi, ki te poznajo. Ljubica, neznanci ti bodo težje pomagali. Izvor težav je med znanimi ljudmi, tako je tudi rešitev možna samo z njimi.
Sedaj pa samo še nekaj o znanju. Vidim, da si se nekaj poučila, govoriš o kalorijah in kJ. Žal je hrana, prehrana, hujšanje in vse v zvezi s tem najbolj skomercializirana tema, polna polresnic, tudi čistih laži. Bolj kot se boš potapljala, bolj boš dovzetna za vse informacije na to temo. V časopisih, revijah piše cel kup bedarij, prežvekujejo eni novinarčki sami med sabo, da naredijo revijo bolj atraktivno, pišejo, kar ljudje želijo slišati. Polagam ti na srce, da se za vsak članek, za vsak namig, nasvet najprej s svojo glavo vprašaš, kdo je to rekel, koliko ve o tem, koliko lahko zaupaš njegovi strokovnosti. Lej, otroci tvoje starosti se normalno ne obremenjujejo s tem, kaj smejo in kaj ne smejo pojesti. Pojedo, kar pač je in gredo veselo naprej. Če si ti že začela s tem, potem vsaj nadaljuj s pravim znanjem. Resno se pouči o hrani, o hranilni vrednosti, zdravih prehranskih navadah, o procesih, ki se dogajajo v telesu. Recimo spletna stran http://med.over.net govori o zdravem načinu življenja na splošno, članke pišejo strokovnjaki iz področja medicine, prehrane, športa. Kar pobrskaj. Direktno te opozarjam na knjigo http://med.over.net/literatura/knjiga_prehrana_vir_zdravja/index.html. Dostopna je kar na tem naslovu, klikaš na povezave, pa se odpirajo poglavja. Kar piše v tej knjigi, se lahko zaneseš, da je vse res, napisali so jo zdravniki, vsak kakšno poglavje. Mogoče se zato včasih bere kot učbenik, a kaj naj rečem – sama si začela, zdaj pa pravilno nadaljuj. Preberi si vsaj tista poglavja, ki te po naslovih pritegnejo. Na istem portalu imaš cel kup člankov, recimo pri Zdravi prehrani http://med.over.net/prehrana/index.php?k=48&p=179 opozarjam na članek Sladkorni šok v otroški prehrani. Sedi in beri…
Sedaj pa še kaj o tebi in zate. Ljubica, pogumna in pametna si, da si začela. Vse to zgoraj so tako kruto odrasle teme. S tabo ni nič narobe, nekaj se je samo začelo, pravi čas si opazila, zbrali boste moči in potem boš zopet ena fletna najstnica, tenisačica, ki se veseli svojih prijateljev, počitnic in odmorov v šoli. Še ena luštna spletna stran http://www.tosemjaz.net/ (če je še ne poznaš), kolikor sem kdaj preletela, je pisana na kožo ravno najstnikom. Poučuje s članki (podobno kot med.over.net), opozarja na samopodobo, govori o najstniških dvomih in težavah, vsi primeri so najstniški. Kot en med.over.net posebej za najstnike. Navedeno imaš tudi, kam in kako se na koga obrneš ob kakšnih težavah. Skratka, nisi sama, veliko poti je.
In seveda, oglasi se še, vedno te bomo veseli. Sori, jaz ne znam na kratko. Hihi, pa sploh nisem učitejica.
LP Maša
PS. Najhitrejši instant nasveti za takojšno uporabo:
- Jej zajtrk. Vsak dan. Lahko je kos kruha (raje črn ali polnozrnat), lahko je jogurt ali kos sadja. Musli.
- Jej vsaj tri obroke, jej jih redno, vsak dan. Nobenega ne izpuščaj. Ni toliko važno, kaj točno ješ. Šolsko kosilo in mama bodo že približno prav pripravili.
- Na splošno glej, da ješ več zelenjave in sadja, manj sladkih in mastnih stvari.
- Za tvojo rast so pomembne beljakovine, tj. meso, jajca, sir, skuta, ribe. Nič dobrega ne narediš, če živiš od jabolk in cvetače.
- Če boš normalno jedla, ne bo napadov volčje lakote.
Glede posamezne hrane, obrokov ipd. lahko konkretno vprašaš, pa ti bomo naštele, polne smo idej, preizkusi nas. Ni ti treba jesti stvari, ki jih ne maraš, gotovo lahko med običajnimi najdemo dovolj dobrega.
In še pomembna skrivnost: od prave hrane se ne rediš, telo postane samo močno, čvrsto in lepo. Prisežem!!! |
|
|
|
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 20:54 |
|
|
 Skoraj si me spravila v jok. Zaradi dobrih nasvetov sem skoraj vzela robčke v roko. Res je, kar praviš - in to mislim dobesedno. Vse, kar si mi povedala, no, razen internetnih naslovov in nekaterih drugih reči, vem, a se ne morem zadržati. resnično bom poskusila s tremi obroki na dan in brez prenajedanja. A televizijo bom še vseeno imela izključeno.
Zanimajo pa me tvoji nasveti o prehrani nasploh in katere stvari naj uživam ob posameznih obrokih (OH, B, M, ...).
Še enkrat hvala, resnično si me navdihnila. |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| | |
|
čveka
| Pridružen/-a: 03.05. 2008, 20:31 |
| Prispevkov: 22 |
| Kraj: Grosuplje |
|
|
| Objavljeno: 06 Maj 2008 21:30 |
|
|
Nekje sem napisala svoj današnji dnevni obrok. Po včerajšnjem prenajedanju (nutela in grisini palčke), sem danes bolj pazila in gledala, kaj dam v usta:
Z: 4 prepečenci
K: mlinci
M: puding
V: makaroni s paradižnikovo omako
Še vedno se mi zdi, da sem preveč pojedla, ampak kaj morem.
Lep pozdrav vsem, seveda pa se veselim še kakšnega nasveta. |
|
_________________
Zakaj bi bili nesrečni zaradi tistega, česar nimate, ko pa s tem zgolj zapravljate tisto, kar imate!
Biti to, kar smo, in postati kar smo sposobni postati, je pravi smisel zivljenja! |
|
| |
|
|
| ANOREKSIJA | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 2
|
|
|
|
|
|
|
