|
|
|
| | |
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
Prispevkov: 10408 |
Kraj: Gorenjska |
|
|
Objavljeno: 12 Mar 2007 21:36 |
|
|
Pozdravljen Đon...sedaj te lahko tako nagovorim.
In moram priznati, da sem vesela, da nisi eden izmed tistih, o katerih sem pisala v prejšnjem postu. Ne vesela za sebe, ampak za tebe. Za tebe smo pravzaprav popolnoma tuj svet, nekdo, nekje ob komer je pravzaprav težko čutiti, se izpovedati, govoriti, biti preprosato povedano samo to kar si.
Se mi zdi, da sem za današnji dan že nekako izgubila dar govora. Pravzaprav sem povedala že toliko, da se bojim, da nimam več kaj pametnega povedati.
Razumem tvojo stisko, če jo lahko tako poimenujem. Lahko pametujem in ti povem vse tisto, kar sam pravzaprav še kako dobro veš, da drži in je res in bo tako tudi obveljalo. Lahko (kot je velikokrat v moji navadi) spregovorim preko sebe. Pa vendar nekako čutim, da ne eno ne drugo ta trenutek tega življenja pri tebi ni na mestu. Lahko rečem edino to, da danes in jutri in še nekaj časa ostajaš v mojih mislih. Tudi ti boš del vseh tistih, na katere pomislim predno zaspim ali ko se ob jutru prebudim. Poizkušala bom preživeti trenutek na "tvoji jasi"Malo se vam javim v enem od vmesnih časov.
Hmm...... vmesni čas danes? Od besa in gneva in ne vem ....še nečesa, sem danes šla na pijačo s prijateljem. Mogoče se komu sliši čudno in nekaj vsakodnevnega, meni pa vendarle....nekako neobičajno. Kar tako, neplanirano; kot bi te nekaj zadelo kot strela z jasnega.
Kaj vem zakaj?
Mogoče šok, ker sem se na današnjem razgovoru odrezala proti svojim pričakovanjem? Kar pogumna sem bila, prevzela iniciativo in stvari obdelala po izredno kratkem postopku na način, da sem dala ljudem veliko za razmišljat za še kar nekaj časa. Včasih res znam presenetit samo sebe. Glede na to, da sem čisto običajna gospodinja in to še povrhu vsega vaška, pridejo trenutki, ko samo sebe takole presenetim. Dober občutek. Resnično dober. Sicer se bodo stvari še razvijale in odvijale, ampak resnično ne morem preko tega, da sem močna, kadar je to potrebno. Ko ne gre zgolj samo za mene, ampak za več nas. Jaz........ki sploh skorajda ne govorim, ampak zgolj poslušam. Včasih se sprašujem od kje neki jemljem vse to. Od kod neki vem, kaj moram reči in kaj ne? Hladno premišljeno.....takrat, ko sploh ni časa za hladno premišljevanje; vse zakonsko podrepljeno, pa pojma nimam o tem......ampak takrat kar vem, čutim, slutim ..... ne vem. in razumeti še bolj kot lahko razumem.
Kar pa se pomoči tiče....Mislim, da si trenutno na dobri poti. Ne ravno idealni, ker je to vendarle nekakšen beg. Čas bo pokazal svoje.... In jaz sem ena izmed tistih, ki ne vrjame v to, da čas celi rane. Ne! Le zadeve postajajo vse bolj oddaljene in meglene, ne več tako prekleto čustveno osebno, kot bi bil to nekdo drug. Življenje se vsak dan spreminja -tudi moje, tvoje.
In za konec samo še to: vesela sem, da si bil pripravljen spregovoriti z nami. Vesela za tebe. Nismo tvoj otok, smo pa lahko majhna pikica na poti do tja, kjer najdeš vse tisto kar iščeš. IN BITI PIKICA V TVOJEM ŽIVLJENJU je za nas veliko. |
|
|
|
| | |
firbec
Pridružen/-a: 10.03. 2007, 13:27 |
Prispevkov: 3 |
|
|
|
Objavljeno: 12 Mar 2007 23:53 |
|
|
Danes tekom dneva se mi je zgodilo še nekaj stvari,....ki so bile,...hmmm,... čudno lepe . Ravno sedaj sem premišljal o današnjem dnevu, kaj sem danes ugotovil. Namreč, občutek mi je "govoril", da sem ugotovil nekaj pomembnega, pa nisem vedel kaj, dokler nisem privihral semle.
Čas bo pokazal svoje.... In jaz sem ena izmed tistih, ki ne vrjame v to, da čas celi rane. Ne! Le zadeve postajajo vse bolj oddaljene in meglene, ne več tako prekleto čustveno osebno, kot bi bil to nekdo drug. Življenje se vsak dan speminja -tudi moje, tvoje. |
Marika, res hvala za tvoje besede, veliko mi pomenijo.
Včasih se sprašujem od kje neki jemljem vse to. Od kod neki vem, kaj moram reči in kaj ne? |
To imaš v sebi in nihče ti tega ne more vzeti
Hvala, da svoje misli deliš z ostalimi, ne veš kako sem ti hvaležen!! |
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 02.06. 2006, 17:18 |
Prispevkov: 350 |
Kraj: Trst, Italija |
|
|
Objavljeno: 24 Maj 2007 23:54 |
|
|
"Depresija je subjektivna percepcija materialne anomalije. Torej osnova depresije je materialna. Anomalijo odpravimo objektivno."
Izredno zapletena sinteza nevropsihiatra, čigar imena se žal ne spominjam.
Po domače povedano
V možganih prihaja do izredno zapletenih bio-kemičnih reakcij. Ena najpomembnejših teh reakcij je proizvodnja serotonina-nevrotransmiterske snovi. Porušeno ravnovesje proizvodnje serotonina se pokaže v sledečih oblikah: depresija z ali brez anksioznosti, obsesivno-kompulzivna motnja, socialna fobija (brez agorafobije) in panične motnje (ki so za obolelega strahotno subjektivni).
Za vzpostavljanje ponovnega ravnovesja so nekoč uporabljali triciklične antidepresive z zelo širokim spektrom indikacij, ki pa so imeli močne stranske učinke.
Potem so prišli antidepresivi imenovani SSRI (Selektivni zaviralci sprejema serotonina). Za razliko od SSRI-jev imajo triciklični antidepresivi široko paleto snovi, med katero se lahko izbira (najmanj 14), pri SSRI-jih judje s težavami lahko izbirijo med (najmanj) 5 snovi. Kljub temu, da je snovi za triciklične antidepresive mnogo več kot za SSRI-je, imajo slednji najmanj 80% manj stranskih (nezaželenih) učinkov. Uvod v obdobje SSRI-jev je bil slavni Prozac (1a generacija), zdaj da smo baje že v tretji.
Kaj hočem povedati?
Da vso prigovarjanje pacientu in kongitivno-vedenska terapija pri vsem poteku zdravljenja opravi največ 10% naloge (ozdravitve), pa še teh 10% brez psihofarmakološke spremljave NE BI BILO!
Sedaj pa izpostavljam trditev, ki bo verjetno tarča mnogih filometafizičnih kritik: VSE JE MATERIJA! |
|
_________________ Let the bodies hit the floor! |
|
|
|
|
| | |
odvisnež
Pridružen/-a: 28.02. 2007, 15:10 |
Prispevkov: 54 |
|
|
|
Objavljeno: 25 Maj 2007 00:11 |
|
|
Tablete samo prelijejo depresijo s premazom otopelosti in lazne evforije, depresije pa ne pozdravijo - ker zdravijo posledico, ne pa vzrok. Tablete morda za nekaj casa potunkajo dolocena obcutja, ampak ta bodo ob prvi priliki v neki obliki spet prisla na plano, ce se problemi ne resijo v terapiji. Poleg tega se osebek lahko navlece pomirjeval in ima potem se en problem, zasvojenost. Obstaja vec terapij, ne le kognitivno vedenjska, je pa ta dobra za spreminjanje napacnih prepricanj - kar pa lahko traja mesece ali pa leta. Niso samo tablete tiste, ki spreminjajo kemicna razmerja v mozganih na pozitivno bilanco, jih tudi ljubezen do sebe in drugih, pogovor in zadovoljstvo, ki jih lahko dozivimo v terapiji. |
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 02.06. 2006, 17:18 |
Prispevkov: 350 |
Kraj: Trst, Italija |
|
|
Objavljeno: 28 Maj 2007 17:19 |
|
|
lalakuku je napisal/a: |
Tablete samo prelijejo depresijo s premazom otopelosti in lazne evforije, depresije pa ne pozdravijo - ker zdravijo posledico, ne pa vzrok. Tablete morda za nekaj casa potunkajo dolocena obcutja, ampak ta bodo ob prvi priliki v neki obliki spet prisla na plano, ce se problemi ne resijo v terapiji. Poleg tega se osebek lahko navlece pomirjeval in ima potem se en problem, zasvojenost. Obstaja vec terapij, ne le kognitivno vedenjska, je pa ta dobra za spreminjanje napacnih prepricanj - kar pa lahko traja mesece ali pa leta. Niso samo tablete tiste, ki spreminjajo kemicna razmerja v mozganih na pozitivno bilanco, jih tudi ljubezen do sebe in drugih, pogovor in zadovoljstvo, ki jih lahko dozivimo v terapiji. |
Prosil bi samo, če bi mi pojansil/a ali se ta replika nanaša na zaključno trditev ali na splošno cel post? |
|
_________________ Let the bodies hit the floor! |
|
|
|
|
| | | |
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 12:59 |
Prispevkov: 3971 |
Kraj: Ljubljana |
|
|
Objavljeno: 29 Maj 2007 13:56 |
|
|
lalakuku je napisal/a: |
Replika na zdravljenje depresije s tabletami in na to, da ima terapevt le 10% ucinka na klienta - s tem se ne strinjam. Studirala sem psihologijo, poznam par psihoterapevtov in vem, da dober terapevt lahko depresijo pozdravi brez vsakih tablet, tablete brez terapevta pa depresije ne pozdravijo zares. To, da brez farmakologije ne gre pozdravit depresije ljudem dopovedujejo farmacevtski lobiji - konec koncev je depresija bolezen stevilka 1 danasnjega casa in zanjo se proda najvec tablet na svetu - ni ga bolj donosnega biznisa kot depresija! Seveda je tudi psihoterapija drag biznis, ampak vsaj na tablete te ne navlece - psihoterapevt namrec ne predpisuje antidepresivov, to pocne psihiater. |
Delno se strinjam s tvojo razlago, čeravno so moje izkušnje drugačne. Dala sem skozi tako psihoterapijo kot medikamentno zdravljenje, slednjega imam še vedno. Uspeh psihoterapije pri priznanem terapevtu je bil samo kratkoročno uspešen. Po trimesečnem zdravljenju sem bila sicer kot rožica, vendar kljub nadaljnjem obiskovanju psihoterapevtske skupine, enkrat tedensko, se je stanje ponovno poslabšalo in žal MORAM jemati zdravila, če želim normalno funkcionirati. Po mnenju psihoterapevta sem izjema, ki žal potrjuje pravilo. Zatorej menim, da ni nobena groza jemanje antidepresivov ali podobnih substanc od katerih ne postaneš odvisen. Povsem druga pesem pa so seveda pomirjevala, anksiolitiki in podobne tablete. Ne predstavljam si svojega življenja spet v fazi pred zdravljenjem. Tudi taki smo. Vsak izbere tisto kar je najboljše zanj. |
|
_________________ Le tisto bogastvo, ki ga pokloniš, bo vedno tvoje. |
|
|
|
|
| | |
odvisnež
Pridružen/-a: 28.02. 2007, 15:10 |
Prispevkov: 54 |
|
|
|
Objavljeno: 29 Maj 2007 17:43 |
|
|
Moti me to, da so tablete vedno prva izbira pri zdravljenju depresije, sele dalec nekje za tem pride na vrsto terapija.
Jaz sem tud bila depresivna par let, na tankem robu samomora in potem sem sla k psihiatrinji (zdravnik ti napise napotnico zanj, ne pa za psihoterapevta) in kaj je naredila zenska? 15 minut pogovora ali spim ali ne in tukaj imas recept za tablete, pojdi in bodi srecna. To je trajalo par mesecev, vedno isti postopek. To mi je bilo popolnoma neumno, zato sem nehala jest tablete, izboljsanja ni bilo, bilo pa je precej cudnih stranskih ucinkov, npr. krci v misicah. Potem sem si pomagala z raznimi knjigami za samopomoc in pocasi so sle stvari na boljse. Zamenjala sem par terapevtov, da je terapija dobro stekla - brez tablet. Pri nas na zalost zelo primanjkuje strokovno usposobljenih psihoterapevtov, saj se lahko skoraj vsak oklice za psihoterapevta, tudi psihiater. V tujini psihiater ne more avtomatsko biti psihoterapevt. Temu primerni so tudi rezultati pri nas - ker so ljudje razocarani nad nekvalitetno terapijo, se raje vrnejo k tabletam.
Probaj raje se kaksnega terapevta kot pa da ostanes na tabletah... Antidepresivi IMAJO neugodne stranske ucinke kot vsa zdravila - pomisli na svoja jetra - in niso nedolzna zadeva... Osebno menim, da so tablete potuha, saj na zunaj izboljsajo stanje in depresivni osebi ni treba niti s prstom mignit, da bi se izvlekla is depresije, ker custveno stanje poslihta kemija - ampak to ni pravo zivljenje, to je zivljenje skoz filter.. da se da spravit ven iz crne luknje brez tablet, s terapijo in predvsem z izobrazevanjem o lastnih custvih in mislih. Enkrat moras pogledat v svoje temno brezno brez tablet in se spopast s svojimi problemi, sicer prezivis zivljenje na tabletah kot riba v akvariju. Ce MORAS jemat antidepresive da lahko normalno funkcioniras, potem SI odvisen od njih...
Ne me lincat, to je pac moje mnenje in ne znam ga povedat drugace, ne razumet tega kot napad nate.. |
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 12:59 |
Prispevkov: 3971 |
Kraj: Ljubljana |
|
|
Objavljeno: 30 Maj 2007 10:46 |
|
|
Şamo tole. Antidepresivi nikakor ne povzročajo ne telesne ne fizične odvisnosti. Verjamem pa, da imajo stranske učinke, kot vsa ostala zdravila.
Razliko med psihoterapevtom, psihologom in psihiatrom dobro poznam in mi je znano njihovo področje dela. Sama ne jemljem tablet zato, da mi ne bi bilo treba s prstom migniti za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Ogromno vlagam vase, verjetno več, kot marsikdo drug. Če nebi, verjetno tudi antidepresivi ne bi imeli željenega učinka. Verjamem svoji psihatrinji, ki je dejansko prvo človek, šele nato predpisovalec receptov. Imam pa izkušnje tudi s takimi, ampak takrat žal nisem vedela kam to pelje. Danes me nihče več nebi odpravil z receptom. Najbolje poznam sama sebe in vem kaj je zame dobro.
Se opravičujem, ker nisem po tvojih "merilih" in tudi tvojega odgovora nikakor nisem razumela kot napad nase. |
|
_________________ Le tisto bogastvo, ki ga pokloniš, bo vedno tvoje. |
|
|
|
|
| | |
odvisnež
Pridružen/-a: 28.02. 2007, 15:10 |
Prispevkov: 54 |
|
|
|
Objavljeno: 30 Maj 2007 12:28 |
|
|
Telesna in fizicna odvisnost je eno in isto
Ampak tudi psihicna odvisnost je odvisnost - ce brez necesa ne mores ali menis da ne mores funkcionirat vsak dan in posledicno jemljes vsak dan, potem si odvisen, pa cetudi psihicno. Razlika je le v telesnih simptomih, psiha pa je v obeh primerih na berglah. S tem, da si psihicno odvisen od antidepresivov se se nisi resil depresije, nadel si ji le roznat filter - in zato se dosti ljudi tukaj ustavi in jemljejo antidepresive leta in leta brez resnicnega napredka, tolazec se, da jim te tablete res pomagajo, da niso vec depresivni in da absolutno ne morejo brez njih. Pa so depresivni tudi po letih in letih, ker ce jim vzames te tablete, je isti smorn naprej in to zato, ker so dali na depresijo le roznat filter, globinskih sprememb v sebi pa z njimi niso dosegli - kje je tu kaksen napredek? Ga ni, je pa vzdrzevanje taksnega stanja v izjemnem interesu farmacevtskega lobija s katerim psihiatri nelocljivo sodelujejo. Resnicen napredek je, ko ti uspe biti nedepresiven brez tablet, ne ko nisi depresiven zato, ker ti na tabletah gre nekako prezivet dan. Odgovornost za svoje dobro razpolozenje moras aktivno vzet v svoje roke, ne pa jo prelozit na svoje bergle. |
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 12:59 |
Prispevkov: 3971 |
Kraj: Ljubljana |
|
|
Objavljeno: 30 Maj 2007 13:15 |
|
|
lalakuku je napisal/a: |
Telesna in fizicna odvisnost je eno in isto
Ampak tudi psihicna odvisnost je odvisnost - ce brez necesa ne mores ali menis da ne mores funkcionirat vsak dan in posledicno jemljes vsak dan, potem si odvisen, pa cetudi psihicno. Razlika je le v telesnih simptomih, psiha pa je v obeh primerih na berglah. S tem, da si psihicno odvisen od antidepresivov se se nisi resil depresije, nadel si ji le roznat filter - in zato se dosti ljudi tukaj ustavi in jemljejo antidepresive leta in leta brez resnicnega napredka, tolazec se, da jim te tablete res pomagajo, da niso vec depresivni in da absolutno ne morejo brez njih. Pa so depresivni tudi po letih in letih, ker ce jim vzames te tablete, je isti smorn naprej in to zato, ker so dali na depresijo le roznat filter, globinskih sprememb v sebi pa z njimi niso dosegli - kje je tu kaksen napredek? Ga ni, je pa vzdrzevanje taksnega stanja v izjemnem interesu farmacevtskega lobija s katerim psihiatri nelocljivo sodelujejo. Resnicen napredek je, ko ti uspe biti nedepresiven brez tablet, ne ko nisi depresiven zato, ker ti na tabletah gre nekako prezivet dan. Odgovornost za svoje dobro razpolozenje moras aktivno vzet v svoje roke, ne pa jo prelozit na svoje bergle. |
V mislih sem imela psihično in fizično odvisnost. |
|
_________________ Le tisto bogastvo, ki ga pokloniš, bo vedno tvoje. |
|
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 02.06. 2006, 17:18 |
Prispevkov: 350 |
Kraj: Trst, Italija |
|
|
Objavljeno: 02 Jun 2007 17:01 |
|
|
Lalakuku,
midva sva ocitno na nasprotnih filozofskih pojmovanjih sveta: jaz kot strogi materialist, ti pa kot strogi idealist.
A te lahko nekaj vprasam? Vsa znanost, vsa nova odkritja v nevro-psihiatriji, po TVOJEM, govorijo v prid meni ali tebi? Pa ne smatrati tega kot napad nate pripravljen sem sprejeti vsako KONSTRUKTIVNO kritiko!
V kolikor sem pristas dialekticnega materilizma, priznavam dve "dimenziji" ce jima lahko tako recemo: objektivno in subjektivno. V procediranju stvarnosti ti dve dimenziji nista paralelni premici, ki se v ravnini nikoli ne srecata. Mirno lahko recemo, da ti dve dimenziji zdrujeta vse karakteristike cloveka s stvarnostjo. Toda stoj! Objektivno (stvarnost) je nekaj samega po sebi, vendar clovek (subjekt) mirno lahko vpliva na objekt (razum). V kolikor lahko vpliva, mora biti sila podoben objektu (materija, organska struktura, beri= ratio, razum).
Povzrocanje depresije povzrocata objektivna dejavnika (zunanje okoliscine plus subjektova percepcija). Glede subjektivne percepcije, kako lahko so lahko torej misli kot kaksen kantovski "noumenon" (Kanta je prvi ovrgel dialekticni materializem in danasnje nevroznanosti ga ze pokopavajo).
Lastne misli JEMLJEMO kot nekaj nematerialnega, toda zato, ker jih JEMLJEMO kot take, se ne pomeni, da so RESNICNE (pozor na subjektivizem!). "Zreduciranje vse na materijo" je zal pridobilo pomen jemlanja "zlahtnosti" custev.
Da citiram Lenina:"Misljenje je funkcija visoko organizirane materije".
In kako naj ovrzemo tezo, da je vsa materija gibanje? V kolikor bi jo ovrgli, kaj bi sploh bili? Bozja danost? Kantov noumenon? Ujetost v pregresno meso?
Lep pozdrav |
|
_________________ Let the bodies hit the floor! |
|
|
|
|
| | | |
| NEKAJ NAKLJUČNIH IZVEČKOV O DEPRESIJI | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 4 od 4
|
|
|
|
|
|