 |
 |
|
 | |  |
|
odvisnež
| Pridružen/-a: 16.01. 2007, 15:34 |
| Prispevkov: 55 |
| Kraj: Rimske Toplice |
|
|
 Objavljeno: 28 Jul 2007 06:11 |
 |
|
Sanja Rozman-Peklenska gugalnica
ODVISNOST OD ODNOSOV
= notranja potreba po stalnem nadzoru čustvenega stanja partnerja;
- nenehno potrebuješ s strani, tebi pomembne osebe, stalno potrditev(da si dobra, da je to vredu, da je to tako pa tako), da se omamiš; ZNOTRAJ TEBE PA SE OGLAŠAJO NENEHNO NEGATIVNA SPOROČILA O TEBI.........glej naprej o SAMOZAVESTI, ki je ni oz ima trhle temelje
-nenehno hočeš spreminjati ljudi(ne sprejemaš drugačnosti, vse bi moralo delovati po tvoje)
-doživljaš izrazite čustvene vzpone in padce, ko pričakuješ točno določen partnerjev odziv
-ljudje, ki so zasvojeni z odnosi imajo probleme pri dokončanju študija in ekonomski osamosvojitvi
-hočeš sanjsko podobo partnerja, ki je nastala v tvoji glavi-izkrivljen odnos do realnosti
-bojiš se ZAPUŠČANJA
SAMOZAVEST
pomeni, da ima človek stik s svojim notranjim virom potrjevanja in se lahko nanj vedno zanese;
-oseba, od katere smo odvisni, nam mora biti vedno na razpolago, da nas potrjuje, ta oseba nam je droga
-zavedajmo se, da na BOLEZNI, SPREMEMBE DRUGIH IN ODHODE DRUGIH LJUDI NE MORAMO VPLIVATI
-zavedajmo se, da moč naše volje ni najmočnejša in edina sila v vesolju, zato tudi nismo za vse odgovorni. Odgovorni smo le zase
-naredi si seznam, tabelo,v katero zapiši, KAJ SEM IN V ČEM SEM DRUGAČEN OD DRUGIH (telo, mišljenje, občutki, vedenje)
-ko pomagamo drugim, vedno upoštevajte: NIKOLI NE SMEŠ ZA DRUGEGA NAREDITI TISTEGA, KAR JE SPOSOBEN NAREDITI SAM, ALI VEČ, KOT JE PRIPRAVLJEN NAREDITI SAM
-temelj zdrave samozavesti so tudi NOTRANJE MEJE (ČUSTVENA, INTELEKTUALNA, DUHOVNA);
omogočajo nam, da prevzamemo odgovornost za svoje MISLI, ČUTENJE in VEDENJE in jih ločimo od tujih; zato tudi nehamo krivit druge ljudi za to kar mislimo, čutimo in naredimo;
omogoča nam, da ne prevzemamo odgovornost za misli, čutenje in vedenje drugih, da ne manipuliramo in ne kontroliramo ljudi okrog sebe
-na zdrav način moraš izražati svoja čustva in polno odgovoren si za svoje vedenje
-informacije o zunanjem svetu vedno uskladi s svojopodobo sveta
-NE MOREŠ BRATI MISLI DRUGIH IN DRUGI NE MOREJO BRATI TVOJIH MISLI IN PRAVICO IMAŠ NEKATERE MISLI OHRANITI LE ZASE
-ko postavljate meje z drugimi, uporabite ta stavek: "Jaz nisem odgovorna za tvoje občutke, misli, vedenje!", ZATO MOJE MEJE NE MOREŠ PRESTOPITI, ČE JAZ TEGA NE DOVOLIM
OPREDELITEV ABSTINENCE PRI ODVISNOSTI OD ODNOSOV
 |
|
Nazadnje urejal/a madronsica 28 Jul 2007 06:33; skupaj popravljeno 1 krat |
|
   |
|
|
| | |
|
odvisnež
| Pridružen/-a: 16.01. 2007, 15:34 |
| Prispevkov: 55 |
| Kraj: Rimske Toplice |
|
|
| Objavljeno: 28 Jul 2007 06:31 |
|
|
ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI
Na začetku si je treba razčistit nekaj misli, dejstev, spoznanj in narediti sklepe, prav tako pa moramo se zavedati, da obstaja nekaj višjega duhovnega od nas;lahko to imenujete, nebo bog, jahve....:
Danes ne bom več zlorabljala hrane, odnosov, iger na srečo...., danes se bom spopadla z resničnostjo; in največjo moč imajo ravnotisti, ki so prišlido dna; to pomeni:
-priznam si, da sem do svoje zasvojenosti nemočna in da ne morem več kontrolirati svojega vedenja
-verjamem, da mi lahko pomaga le sila, višja od moje volje
-odločim se,da svoje življenje in voljo prepustim v skrb višje sile, kakor koli jo že razumem
V PRVIH 6 MESECIH
KAJ ZA ZDRAVLJENJE POTREBUJEM
-opredeli zasvojenost, načine omame in sprožilne situacije
-opredeli abstinenco
-abstiniraj vsak dan sproti;kajti dolg moraš odplačati, a po obrokih, ne vse naenkrat, ker se hitro lahko znajdeš v prepadu!!!!!!!!!!
-nauči se, kaj narediti v krizi(grem na sprehod, pokličem koga...)
-poišči pomoč strokovnjakov, prijateljev, skupin
TERAPEVTSKA SREDSTVA:
-jutranja telovadba
-tek
-skupina za samopomoč
-mentorstvo(strokovnjak, ki te spremlja na poti)
OD 6 MESECEV DO 1,5 LETA
Kako se mi je moglo to zgoditi?
Razjasnite si, da niste slab človek, a živeli ste v zmoti. Spomnite sae, kako ste v življenju sprejemali napačne odločitve;
-pisanje življenjepisa
-pisanje dnevnika
-iskrena izpoved nekomu, ki ga zaupam
-pisanje utrinkov(sedanjih, preteklih)
-zdravljenje s knjigami (beri knjige in iz njih si piši utrinke, spoznanja, misli)
-meditacija
V TEM ČASU NE DELAJTE VELIKIH SPREMEMB! NAREDITE SI NOTRANJE MEJE!
OD 1,5 LET DO 3 LET
"Ne reci mi, kaj naj storim,
ne reci mi, česa ne smem.
Ne kaži mi poti,
ne prižigaj mi luči.
Le bodi tu, ko bom jokala,
le bodi tu, ko bom iskala,
naj se vidim v tebi,
naj vem, da me ima nekdo rad."
-Naučite se uskladit svojo voljo z višjimi zakonitostmi
-naučite se odpuščati
-VZDRŽITE
-RESNICA bo morda koga prizadela, ampak je resnična. LAŽ ali iluzija pa ne bosta nikoli resnični, ne glede na to, koliko energije bodo vanju vlagali tisti, ki si želijo resnico popravljati. Življenje v laži je SMRT!
-spremenite odnose s pomembnimi ljudmi;Kar je resnično, bo ostalo, kar ni resnično, sploh ne obstaja. Ničesar ne morem izgubiti, razen svojih iluzij! Iluzije pa moram izgubiti, če želim živeti v resničnosti. In drugje kot v resničnosti sploh ni mogoče resnično živeti
-vedite, da v nobenem primeru ne morate postati terapevt svojemu partnerju
-bodite kreativni(pišite, rišite, ustvarjajte iz gline, papirja, nakita; moja opomba:čim več se družite na otoku zakladov  )
OD 3 DO 5. LET IN NAPREJ
-napišite knjigo, ustanovite skupino za samopomoč
-spremenite odnose v družini in prijateljstvu
-imejte trden odnos z višjo silo
-negujte svojo duhovno rast.....
kajti TI si največji zaklad v življenju in v napakah se človek prekali!
Nekatere izmed knjig, ki jih priporoča v branje, za našo rast:
-Robin Norwood-ZAKAJ JAZ?ZAKAJ TO? ZAKAJ ZDAJ? LJUBEZEN DO LASTNE USODE
-Robin Norwood-ŽENSKE, KI PREVEČ LJUBIJO
-Viktor Emil Frankl-KLJUB VSEMU REČEM ŽIVLJENJU DA
-Hannes Lindermann-SPROSTITEV V STISKI
-Janette Rainwater-ODLOČITEV JE VAŠA:VODNIK ZA SAMOTERAPIJO
-Joan Borysenko-ČUDEŽNA PREOBRAZBA
Tako, to je moj delež, upam, da se bodo poskenirane strani videle, žal so to le izseki, daljšo verzijo najdete v knjigi.
Pa še slikca, zakaj PEKLENSKA GUGALNICA
 |
|
|
|
| | | |
| | | |
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 04 Avg 2007 10:05 |
|
|
Meni moja "sistemska" žilica ne da, da ne bi debate na to temo prekopirala še sem. Da bo na enem mestu, hehe. Čisto ok, če se vse naokrog pogovarjamo o tem, ostalo pa bo, če bo tukaj.
| IRA je napisal/a: |
Ponoči sem dokončala knjigo od Sanje ....
Končno je umrl, do zadnjega sem verjela, da se bo kar zgodil kak čudež in ko se ni, ko ga je videla v astralni sferi na svojem pogrebu (v mnogi literaturi je zapisano, da dušica vedno pride na svoj pogreb) takrat sem začela neustavljivo tulit.
Ne znam si čisto razložit, a v tem moškem je bilo toliko moči, življenja, toliko veselja in energije, da sem si ves čas knjige govorila - če ne uspe njemu, ne bo nikomur!
Verjetno je bil poglavitni sovražnik čas, preveč časa je preteklo, preveč grenkobe, preveč sekiranja, preveč upora ...
Med branjem sem vlekla niti z zgodbo sosede, ki je le še vprašanje časa.
Ni mi blizu! Vedno je bila zlobna, foušija ji je zamegljila vsak razum, diktirala je vsem, ki so ji bili blizu - kreirala življenje vsem kot je bilo ljubo njej in ob vsakem neuspehu, ob vsakem uporu trpela kot žrtev, velika, večna ... preprosto ni nikoli nihče mogel ničesar naredit prav, dovolj dobro ...
Vidi se pri vzgoji, vidi se kako otroci sedaj vračajo udarec - sedaj, ko jih najbolj potrebuje ... pa jih nima ... mož ... mož trpi muke, vedno jih bo - položila mu je na srce, da je on kriv za njeno bolezen ... Žal nikoli ne bo spoznala, da si je vse skupaj sama zakuhala ... škoda, morda bi vsaj umrla lahko srečna ...
Vsaj enkrat v življenju zaučutila srečo!
... pa ne verjamem ... preveč je zlobe v njej, preveč jeze, preveč vsega ... tako močno je zasidrano v njo, da je niti bolezen ne strezni!
Nikoli si ne bo priznala!
Včeraj sem se odločila, da o raku ne bom več brala ... morda nikoli več ... morda čez dolga leta ... morda kaj manj vživetega ... morda ...
Vsekakor pa mi je knjiga dala veliko, ravno zato, ker tako čutiš tisto njeno pristnost, tisto dušo, tiste zgodbe, ki jih piše življenje .... uporabila bom vso svojo energijo, da storim kaj zase prej ... preden je prepozno ... preden pride kakšna bolezen, samo prej lahko ukrepamo .. samo življenje s tokom nas lahko popelje dalje, s svojo voljo lahko samo vijugamo levo in desno ... reke obrnit nazaj, stran od morja, ne moremo ... nimamo te moči!
Lp |
| Maša je napisal/a: |
Ira, vedno znova sem presenečena, kako podobno razmišljava. Tudi jaz sem do zadnjega nekako čakala, da ne bo umrl. Kot v filmu, ko se zgodi nek čudež.
Knjig o raku nikoli nisem želela brati, ostajal je neznanka in pritajen strah. Potem sem dobila dve porciji hkrati, tole Sanjo in tik pred tem še Mavrico v pločevinki. Napisala jo je MimaŠ, učiteljica nekje iz Slovenske Bistrice, in sicer je zbrala in izdala svoje (verjetno dnevniške) zapise zadnjih vsaj 10 let, kar je potekal njen rak. Ženska je v tistem času aktivno sodelovala na forumu o raku na med.over.net. Seveda sem šla še na forum, brala stare zapise, novih je bilo bolj malo. Bila je že čisto v postelji, tu in tam je na prenosnik zapisala, da še komaj tipka. Bilo mi je grozno. Po eni strani sem verjela, da se bo tudi pri njej zgodil nek čudež, po drugi sem skoraj skrivoma hodila na forum, kot bi hodila gledat, ali je že umrla. Lepega dneva, zelo kmalu sem seveda naletela na post, ki ga je napisal sin, da sporoča, da je Mima umrla. Jokala sem kot dež, več dni sem bila čisto premaknjena. Pa je šlo za tujega človeka, nikoli je nisem poznala, še na pogreb bi šla, če bi me kdo bolj ornk nagovarjal. Po eni strani tuj človek, po drugi strani je v svoji knjigi in v svojih postih razdelila ljudem toliko lepega, meni sami je toliko dala, da ne morem opisati. Tudi na tem forumu se osebno ne poznamo, pa vseeno ena drugi toliko dajemo, resnično čutimo. No, to je to, da ne postanem preveč sentimentalna. In še nekaj glede raka, po teh dveh zelo osebnih izpovedih sem se nehala bati raka, izgubila sem strah govoriti o tem, tisto nelagodje pred bolniki ali njihovimi svojci. Sedaj vem, da je najbolje, da se naravnost reče, najbolje za oba.
In seveda to, kar si tudi napisala: ko se mi ne ljubi na kolo ali kakšno rekreacijo, mi večkrat priplavajo stavki ali od MimiŠ ali od Sanjinega izvoljenca, kako sta se trudila, kako sta si želela narediti več kot 10 korakov skupaj, kako sta se naprezala, jaz pa zdrava in si nekaj zmišljujem. Vedno me je preplavila hvaležnost tem ljudem, da so svoja življenja delili z nami in seveda sem se takoj zbasala ven.
Madronsica, se kar strinjam s tabo glede Ruglja in Sanje. Sedaj ko si tako lepo povedala, se mi zdi, da je bil tudi pri meni to pravi razlog, da nisem zares prišla do nobene njegove knjige. Da bi pa imeli kakšen višek časa, pa vemo. V penzionu, hehe....
LP  Maša |
| IRA je napisal/a: |
Uh Maša - ja TOČNO TAKO!!!
Enako mislim, čutim in si govorim!
Res, Sanjina knjiga mi je dala misliti, veliko! Z mami sva govorili o tem, o raku, o vsem skupaj .. ona je ravno v teh dneh brala knjigo MimiŠ.
Na nekoga te knjige delujejo negativno, na nekoga pozitivno. Kakor jih znaš razbrat, kakor jih znaš razumet! Kakor si jih želiš razlagat!
To, da sva do zadnjega čakali, da preživita pa pomeni samo to, da sva optimistki do konca 
Morda je potem marsikdaj šok večji, kakor, če se nanj že prej pripraviš pa vendar ... raje živim tisti čas, ko še lahko ... s posledicami se bom še imela čas ubadat!
In še nekaj moram dodat.
Kot sem zapisala v čveku imam v paci jutranji tek ob 5i uri ... nekaj časa je že v mislih, zgodil pa se še ni.
Ta teden tečem popoldan!
In včeraj me je usekalo kot strela z jasnega... spomnim se besed o teku po Golovcu, jutranjem teku ob 4:30 .... spomnim se vsega tega kar je zapisala Sanja o Andreju. Človek bolan, bolan na smrt, z bolečinami, teče ... teče .. teče ... vstane zjutraj in gre tečt .... čeprav nemočen se priklopi maratonu kasneje, češ - samo en krog in odteče 10km .... volja, želja, kljub usodi, bolečini!
In jest, ki imam polno rit vsega ne bom mogla ustat ob 5-ih in it tečt????
Da te kap! Kar sram me je, da sploh pomislim na to. Toliko je ljudi, ki si želi tečt pa ne more, jih boli .... mi pa .. lenoba ... tek zamenjamo za 30 min spanca ?
Si morda gledala po TV, nedolgo nazaj je bil en mlad dečko, ki od kolen navzdol nima nog, namontirali so mu protezi, takšni posebni ... in dečko se je v 3 ali 4 letih teka, tako zavzel, da je letos dosegel normo za olimpijado .... BREZ NOG!!!
Še en dokaz, da imamo vedno IZBIRO!!!
Samo na nas pa je, da se odločimo katero pot bomo izbrali!
Lp |
|
|
|
|
| | | |
| Sanja Rozman | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 2 od 2
|
|
|
|
|
|
|
