 |
 |
|
 | literarni kotiček |  |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 21:51 |
| Prispevkov: 200 |
| Kraj: Ljubljana |
|
|
 Objavljeno: 03 Jun 2006 00:17 |
 |
|
Ko sonce spusti se za gore,
ko zemljo črna noč prekrije
in ko mesec spusti se nad vodo
spi moj sinek zdaj sladko.
Naj varujejo nocoj te zvezde,
naj ponesejo te v sanje nežne.
Boter mesec sveti naj močno,
to so želje moje srčne.
Spi moj sinek, spi sladko,
sanjaj sanjaj prelepo.
Naj valovi poneso
te daleč za obzorja.
Videl boš dežele večne
v njih vladarje srečne.
Ne zavede naj te sreča
saj pri njih je prazna vreča.
In ko zjutraj sonček te zbudi
ročice nežne k meni stegneš,
in ko nežno vzamem te v naročje
podariš naasmeh mi sreče.
Ni mi potrebno sonce na nebu
niso mi potrebne zvezdice sijoče
niti mesec da razsvetljuje mi noči
saj ob meni si moj sinek zlati ti.
Ti si moj sonček,
ki boža me
z zlatimi žerki.
Ti si moja zvezdica,
ki svetiš na nebu
najsvetlejša
in svetiš le zame.
Ti si boter meseček,
ki kažeš mi pot
in razsvetljuješ mi noč.
Ti si lučka moja
ki gpri le zame
da srce mi vname.
V srcu mojem preostor je le zate,
srce moje vedno bo gorelo zate,
nikdar pozabilo te ne bo.
Mnogo časa še preteklo bo,
da odrasteš v zrelega moža
pa vendar dobro pomni le ,
vedno tu bom zate.
Varovala in ljubila te,
vedno svetovala ti,
pa naj že karkoli bo
vedno name obrneš se lahko.
Vse to lahko ti da
le nekdo
ki ljubi te goreče.
Za vse to beseda je le sama
in to je MAMA! |
|
_________________
Prijateljstvo je potrebno negovati kot najlepši cvet.
Najprej ga je potrebno posaditi, da se rodi; nato pognojiti, da se lahko krepi in na koncu le še zaliti, da se obdrži. Če ga pozabiš zaliti se kaj hitro lahko zgodi, da pred tvojimi očmi oveni. |
|
    |
|
|
| | | |
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 03 Jun 2006 07:17 |
|
|
Song for her
V tvojih sanjah, v tvoji postelji,
V galvah vseh je teh ljudi.
Na steni, ki bela ni,
V vsaki besedi, ki jo napišeš ti.
Način kako ljudje govorijo,
Način kako skale in kamni molčijo.
On je tvoj rešitel on je tvoj rek,
On prisluhne tej pesmi on straži tvoj vek.
Ko si srečna, ko si na tleh,
On bo prišel odpustil ti greh.
A ne presliši njegovih besed,
Le ne obupaj in išči v snegu sled.
V vetru v zraku,
V človeškem vsakem je koraku,
Občutila boš ljubezen v tem vetru
In on ti rekel bo jaz sem tu,
V ljubezni in v zlu.
Spet za bivšo.....  |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 14:35 |
| Prispevkov: 1244 |
|
|
|
| Objavljeno: 03 Jun 2006 07:18 |
|
|
My hart
Ni dolgo bilo tega ko ugotovila sva
Da ljubezen je postala le beseda
Nič več kot to in sex seveda
Ki bil kot ptica je brez kril
Prelep ta čas za naju je minil
Edina stvar ki naju druži
Je pesnitev ta obema služi
Šestero rok,
Šestero nog
a le utrip, ki ne pojenja
ta, le on naju vedno spremlja
vedno vedel sem v ljubezni rani uiti mogoče ni
izpostavljen bom, kot sonce, ko po mraku se stemni
zato prosim te tega
če polomiš mi roke, hrbet
a ne polomi mi srca
Skorja trdega lesa bo zgnila,
Če ti ne boš pred dežjem ga pokrila
bila sva presenečena
ko sva izvedela
ljubezen občutka dva ima
prvi nese te v nebo
z drugim pa boli hudo
Edina stvar ki naju druži
Je pesnitev ta obema služi
Šestero rok,
Šestero nog
a le utrip, ki ne pojenja
ta, le on naju vedno spremlja
In spet za eno punco ...... |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 21:51 |
| Prispevkov: 200 |
| Kraj: Ljubljana |
|
|
| Objavljeno: 03 Jun 2006 17:58 |
|
|
Sediš na obali, opazuješ kako ognjena krogla vedno bolj tone v morje in čakaš. Čutiiš, da se bo nocoj zgodilo nekaj lepega. V sebi tehtaš in premišljuješ za kaj se bo po tebi tako nejasnem odgovoru odločila: pride, ne pride. Otroci se pozni uri navkljub lovijo po obali. Gledaš jih ves zamaknjen in se spominjaš svojega otroštva in mladosti in otroštva tvojih otrok. Z spomini si odplaval vrsto let nazaj in tako bi ob valovanju morja in vrvežu otrok skoraj preslišal nežne korake ki so se ti približevali po drobnem pesku.
Stoji ob odprtem oknu, veter ji mrši lase, njene misli pa so odplavale daleč v daljevo. Spominja se lepega popoldneva ki sta ga preživela, sedaj pa ne ve kaj ji je storiti. Naj se odpravi na obalo kjer ko čaka ali ne? Srce jo je vleklo k njemu, razum pa ji je govoril čisto nekaj drugega. Kar naenkrat se zave da je izgubila že veliko dragocenega časa in da bi bila že dolgo lahko v njegovem objemu če je le ne bi bilo tako strah in bi lahko zopet lahko komu zaupala in verjela.
"Hej dekle!" reče sama sebi. "Pa kaj počneš? Če je tvoja želja čutiti
njegov objem, se obleci in mu pojdi naproti. Ne bo sedel tam na obali in
čakal v nedogled.
Njeni koraki so bili komaj slišni ko se mu je približevala po drobnem pesku.
Zagledal si jo šele takrat ko je že skoraj stala pred teboj. Pogledal si jo v
oči. Srce ti je preplavila radost in že skoraj pozabljeno hrepenenje. Bila je tako nežna in krhka da si nisi mogel kaj da je ne bi objel čisto narahlo, kot
bi se bal da jo streš in takrat si si zaželel da bi jo varoval vseskozi, da jo prav nič ne rani in ne potare. V tistem trenutku si si zaželel da je njen obraz vedno veder in nasmejen ter si obljubil da se boš ko bo v tvoji bližini veno trudil da jo razvedriž in obvaruješ vsega hudega.
Ko je stala pred teboj je njej obraz preletel komaj zaznaven smehljaj. Tvoj pogled tako topel ji je povedal marsikaj. Iz njega se je dalo razbrati
vse tvoje občutke,vsaka beseda bi bila odveč, celo pozdrav ji je zamrl na ustnicah. Nekaj časa sta si le nemo zrla v voči, potem pa jo si stisnil v objem, topel, nežem in tako varen da se najraje ne bi nikoli več izvila iz njega in ga zapustila. Čutila je da objem popušča, da iščeš njeno dlan, skutila je , da si želiš sprehoda, da želiš pobegniti z njo stran od vrveža otrok nekam v samoto, v miren kotiček kjer bosta lahko v miru klepetala ali le sedela na obali objeta v tišini. Kjer bi bilavsaka beseda odveč, bila bi kot tujka, popolnoma nepotrebna. Podala ti je roko, tvoja topla dlan se je prepletla z njeno.
Oddaljevala sta se od vrveža otrok in bila sta srečna ker sta bila skupaj ker sta se našla. Bila sta v družbi valov in morja in to vama je popolnoma zadoščalo, nista potrebovala besed, vajini srci sta govorili jezik ljubezni in hrepenenje je raslo iz minute v minuto.
Nocoj se ti jej res dogodilo nekaj lepega kot si slutil da se ti bo. In nocoj se ti bo težko če ne nemogoče posloviti od tvoje ljubljene. Pa saj je jutri nov dan in potem naslednji. Obljubila ti je da te bo čakala, da bo le tvoja in da bo tu ko se vrneš.
In resnično je izpolnila vse svoje obljube, kajti ljubezen je tista ki premaga vse ovire na svoji poti in tudi tvoji izvoljenki ni težko storiti ničesar za to da jo ohrani.
Morje, ki je bilo edino priča vajini ljubezni, bo zopet nekomu pripovedovalo vajino zgodbo, ki se je ohranila vse do današnjih dni, nekomu ki bo morda s strtim srcem sedel na obali in gledal ognjeno kroglo ki tone vanj.
In tako sta zopet tu na obali kjer sta se našla še vedno zaljubljena, le da za spoznanje starejša, pa nič manj zasanjana ko hodita po vama tako znanih poteh. Na večer ko sta se našla naredita točno tako kot takrat, le da ti sedaj točno veš da pride in te ne moti več vrvež otrok ker se ne bojiš več da presliši njene tihe korake saj veš da te poišče da se skrije v tvoj topel in varen objem. Ostala sta srečna in sta hodila po vajinih poteh z roko v roki ter raziskala vse lepote ki jih nudi obala.
Ne dopustita da vajino srce zakrvavi da ga kdo prizadane ali rani, tudi morje ne želi poslušati vedno žaliostnih zgodb saj jih je slišalo že kar preveč in videlo nešteto strtih src. Če mu dobro prisluhneta bosta slišala njegov šepet. Poslušajta njegov nasvet.
"Rada se imejte, ohranjajta ljubezen, predvasem pa verjemita le drug
drugenu saj ljudje v tem ko nekomu zavidajo srečo lahko hitro
popstanejo zlobni."
In če bosta poslušala nasvet morja bo v vajinem srcu vedno gorela lučka katero sta prižgala le vidva in bo sonce sreče vedno sijalo v vajinih srcih.
NAJ LUČKA NIKOLI NE UGASNE IN SONČEK NIKOLI NE ZAIDE!
Dejanu, moji edini in največji ljubezbi
[/url] |
|
_________________
Prijateljstvo je potrebno negovati kot najlepši cvet.
Najprej ga je potrebno posaditi, da se rodi; nato pognojiti, da se lahko krepi in na koncu le še zaliti, da se obdrži. Če ga pozabiš zaliti se kaj hitro lahko zgodi, da pred tvojimi očmi oveni. |
|
| |
|
|
| | | |
| literarni kotiček | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
