 |
 |
|
 | BULUMIJA/zdravljenje |  |
|
padalec
| Pridružen/-a: 16.08. 2006, 18:03 |
| Prispevkov: 12 |
|
|
|
 Objavljeno: 08 Feb 2007 12:12 |
 |
|
Lep pozdrav vsem!
Se me še spomnite?
Sem tisto dekle, ki je našlo pomoč v zdravljanju bulumije.
Rada bi povedala, da se sploh zavedala nisem kako globoko zakoreninjeni so vzroki za te motnje in kako težka pot je do ozdravitve. Moje stanje kar se tiče bruhanja se ni izboljšalo, sem pa začela vsaj na to gledati drugače. Prej sem mislila, da sem nora, se tega sramovala, zdaj pa vem, da to ni bil nobena norost, to so vsa zatrta čustva v meni, žalost, jeza, bolečine.... VSA čustva, ki so bila neizražena se zdaj izražajo z bruhanjem. Sem popolnoma nesamostojna, labilna, z občutki manjvrednosti in na tem moram delati s polno paro. Težko je. Sploh, če koga spoznam, nekdo ki mi je všeč in me potem ne pokliče. Ravno zdaj sem v tej situaciji. Fant, ki mi je bil res všeč me ignorira, jaz pa se ubijam z mislimi, saj ni čudno, ko sem pa tako grozna, bedna oseba, grda..... rada bi si ga izbila iz glave, pa me vsako jutro spomni moj telefon, da od njega ni glasu. Počutim se tako osamljeno. Še kar tavam in se skrivam. Doma poizkušam razmišljati o vseh čustvih ki me žulijo, ven raje ne hodim dosti, da me okolica ne sesuje. Čeprav je napredek, Zdaj imam nove pirjateljice iz teh skupinskih terapij. Škoda je le, da se njim več ne zaupam, da bi lahok govorila o svojih težavah, kar sram me je palamudit, kako me je kaj prizadelo, po drugi strani bi mi bilo pa tako lažje. No to so spet novi koraki, tega se moram naučiti, da bom lahko tudi kdaj pojamrala o svojih težavah, namesto, da se jih sramujem ... no saj, zato pa zdaj tako tipkam... da se malo spiham, imam toliko na duši, ker sem že 3 dni zaprta doma v depresiji. Če se človek izolira od sveta nič ne pomaga, še huje je, samo težko se je spravit ven, ko misliš, da si debel in grd, ko daješ vso pozornost le na svoj videz, ki res ni pomemben. Jaz se ta ista oseba, pa če imam večjo ali manjšo rit. Le kako to sebe prepričati? Kako verjeti, da sem ok, kakršna koli sem, da so moja čustva sprejemljiva in da se jih ne smem sramovati, da lahko povem kaj me muči brez strahu, da me bodo vsi zapustili in o meni mislili slabo.
Dnevi minevajo, tedni, meseci, leta.... škoda. Želim si živeti, pa je tako preklemano težko.
Ampak nekako bom, trudim se. Počasi.
Počasi, ker če misliš, da se lahko te motnje rešiš po hitrem postopku, lahko hitro obupaš, ni čudno, da je toliko samomorov, tudi mene to popade, velikokrat razmišljam, da bi končala to za vedno, da ne morem več. Če ne bi hodila na terapije bi verjetno že naredila kako neumnost, tako pa me tam vsaj predramijo, da ni vse tako črno kot jaz vidim.
Vendar zdravstvo je v SLO totalno na podnu. Čakalne liste za bolnišična zdravljenja so po 2 leti, če pa želiš samoplačniško moraš biti pa milijoner. Žalostno!
I am not myself and i dont know how.... Dont know who i am supposed to be... when "you" are around I dont know who i am ... I forgot that i am special too...
papa[/b] |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 02.06. 2006, 15:09 |
| Prispevkov: 5454 |
| Kraj: Brežice |
|
|
| Objavljeno: 11 Feb 2007 01:54 |
|
|
little P
tipkaj.... opiši svoja občutja, izpiši jezo, nemoč, žalost, malodušje,.... piši vse, kar ti pride na misel.
Tu, na tem forumu te beremo, skušamo razumeti. Nihče te ne obsoja, nihče ne bo mislil nič slabega o tebi.
Ni pomembna veličina tvoje riti. Pomembna si ti. Tvoje misli, tvoje želje. Tvoja duša si želi bližine in potrditve. Verjemi, nekje tudi zate sije sonce. Torej se splača potruditi in prehoditi svojo pot. |
|
_________________
Bože daj mi mir da podnesem
ono što ne mogu promjeniti,
hrabrost da promjenim ono što promjeniti mogu
i mudrost da ovo dvoje razlikujem.
 |
|
    |
|
|
| | |
|
bralec
| Pridružen/-a: 10.05. 2008, 11:31 |
| Prispevkov: 6 |
|
|
|
| Objavljeno: 10 Maj 2008 12:44 |
|
|
Zdravo!
Tudi jaz imam bulimijo že kakšnih 6 let. Nikakor ni prijetno, je naporno za telo in psiho, vzame mi pa veliiiiiko energije in časa, volje za življenje. Menim, da je zdaj dober čas, da bi se začela stvar izboljševati. Imam fanta, ki me maksimalno podpira in se lahko vedno zanesem nanj. Morala bi začeti reducirati pogostost bruhanja (včasih tudi 3x na dan), saj sem stara 21 let in res ne bi rada čez nekaj let bruhala, ko bi šli otroci z atijem na sprehod. Skrajni čas je, da neham. Obiskovala sem psihoterapijo, pa sem prekinila, sedaj pa zaradi veliko obveznosti nimam časa obiskovati skupinske terapije (v času terminov) |
|
_________________
[url=http://www.TickerFactory.com/weight-loss/wOz9xgV/]
[/url] |
|
| |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 10 Maj 2008 22:19 |
|
|
TM, lepo pozdravljena. Fino za tvojo odločitev, da nehaš in nekaj spremeniš. Na terapijah so ti gotovo veliko povedali o tem, kako to storiti in podobno.
Če si prekinila terapijo in sedaj nimaš časa za skupinska srečanja, hm, kako si to predstavljaš?
Pri jedilnikih si rekla, da ful malo jemo. Poglej prejšnje mesece, ne samo nekaj dni maja. Meni se zdi, da ne jemo malo. Vsaj jaz ne. Sicer ne pišemo količin, a običajno to pomeni kar normalna do ful porcija.
Temeljito se zberi in želim ti vso srečo. Mislim pri bulimiji. Sama veš, da to ni isto kot hujšanje.
LP  Maša |
|
|
|
| | | |
| | |
|
naključni mimoidoči
| Pridružen/-a: 23.08. 2008, 23:32 |
| Prispevkov: 2 |
|
|
|
| Objavljeno: 08 Okt 2008 01:48 |
|
|
No, sem ena bolj novih na tem forumu in sem prav tako odvisnica od hrane oz. imam oz. se borim z bulimijo. Rekla bi, da sem že na poti k ozdravljenu, po nekaj zgrešenih terapevtkah in skupinah sem končno našla pravega, končno sem dozorela za ozdravitev, končno sem se našla (in ugotovila da sem to in vse kar sem) in tudi vse ostalo sem našla v sebi (čeprav sem iskala povsod, od raznih religij, meditacije, joge, kar pa so samo pomagala k poti do sebe). Skratka že ... (štejem) 14 let, kr mal me je šokiralo, ko vidim številko, ampak ja, že 14 let imam bulimijo in več kot 14 let jem po nekih dietnih pravilih, ki pa se nikoli ne obnesejo oz. se niso obnesli. Montignac me je pritegnil ravno s tem, da ne dviguje ravni sladkorja in zmanjša napade volčje lakote. Tako sem tudi pri sebi zmanjšala trenutke, ko bi pojedla vse. In občutek, da imam v sebi polnovredno hrano, da mi nič ne manjka in da nimam ničesar preveč v trebuhu mi ni zbujal nobene slabe vesti (katere posledica je bilo bruhanje). Tudi počutje, tako psihično, kot fizično se vztrajno izboljšuje. Teža je sicer ostala ista (ker nimam preveč kil (51 na 160 cm), vendar se je prerazporedila (za kar gre zahvala vrejetno vsakdanjim telesnim aktivnostim, ki po nasvetu oz. kar zapovedi terapevta zdravijo ne samo telo temveč tudi duha oz. če ga citiram "za dobro psihično kondicijo je potrebna tudi dobra fizična kondicija"), najverjetneje pa rabi moja ščitnica, vsa zmešana od te hrane in bruhanja, kar nekaj časa, da pride k sebi. Življenje se mi urejuje, počasi, a vztrajno, zdrsov je vedno manj (v 3 mesecih sem iz povprečja 3-4 dni bruhanja na teden prišla na 1 dan bruhanja na teden, če štejem samo bruhanje po obroku in iz povprečno 2-3 dni na mesec, v celoti namenjenim hranjenju in bruhanju (ob večjih psihičnih pretresih se je to dogajalo še večkrat) na manj kot 1x mesečno).
Kar sem hotela povedati je, da mi je način prehranjevanja po Montignacu pomagal. Zelo. Naučila sem se spoštovati hrano, razumeti njeno vlogo in vlogo telesa in njegove reakcije na različno hrano.
Hkrati pa tudi to, da je za vse upanje, kajti upanje umre zadnje. Torej, če je bulimija del tvojega vsakdana, ne boj se, da zate ni pomoči. Vendar začni migati. In če si na tem forumu, potem verjetno že razmišljaš v pravi smeri. |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 08 Okt 2008 07:55 |
|
|
Bravo, Matilda. To je to.
Hecno je, da ti nimam več kaj reči. Vse, kar bi imela, si v drugi polovici že sama napisala.  Zate - in včasih vedno znova tudi za nas - so to nova spoznanja, mar ne? Tako da si jih ponavljamo, da zraven prepričujemo tudi sebe, mar ne?
Je pa 1000% potrjeno, da je vse to res. Kar dajmo si še ponovit. Najbolj mi je všeč tisto, da če imate bulimijo (ali - vstavi svojo težavo), se ne bojte, da ni pomoči.
Bravo, Matilda, še kaj pridi.
LP Maša |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 02.06. 2006, 15:09 |
| Prispevkov: 5454 |
| Kraj: Brežice |
|
|
| Objavljeno: 18 Feb 2010 14:43 |
|
|
Berem in znova berem..... tako rada bi ti dala enostaven odgovor, ki bi odstranil tvoje težave... Vendar žal ne gre.
Tvoje ravnanje - zlorabljanaje hrane in lastnega telesa je krik na pomoč. Praviš, da je doma ne boš dobila, da imata starša preveč opravka s svojimi težavami, da te ne vidita...
Vedno je potrebno poiskati vzroke ki so te pripeljali do bolezni, se soočiti z njimi in šele potem lahko nastopi ozdravljenje.
Predvidevam, da čustveno čisto na psu, da strašno trpiš....
Poskusile ti bomo pomagat. Brale bomo tvoje zapise, te tolažile, vspodbujale, te v mislih objemale in te imele brezpogojno rade.
Zaupaj nam in poskušale bomo najti pot.
Rada te imam  in pošiljam ti en velik mačji objem....
 |
|
_________________
Bože daj mi mir da podnesem
ono što ne mogu promjeniti,
hrabrost da promjenim ono što promjeniti mogu
i mudrost da ovo dvoje razlikujem.
|
|
| |
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 24.10. 2009, 02:11 |
| Prispevkov: 2004 |
| Kraj: Kranj |
|
|
| Objavljeno: 19 Feb 2010 09:07 |
|
|
O, ti draga Saša.
Se samo pridružujem puncam zgoraj. Pridi in ostani.
Po opisu zgoraj verjetno sploh ne veš, kaj pomeni "... in te imele brezpogojno rade". Poskusi. Kakršna koli si, kar koli narediš, kar koli rečeš...
Na voljo imamo besede, knjige, pogovor.
Kaj si že odkrila, zvedela, prebrala o motnjah prehranjevanja?
Pot je res dolga, a ne ustraši se, saj gre korak po korak. In seveda ne gre samo za hrano. Gre predvsem za vzroke zadaj. Tisto traja.
Pridi in ostani. |
|
|
|
| BULUMIJA/zdravljenje | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
... to je moje celo življenje ...
