|
|
|
| Abstinenca | |
mega goflja
Pridružen/-a: 16.08. 2006, 16:00 |
Prispevkov: 73 |
|
|
|
Objavljeno: 18 Avg 2006 13:44 |
|
|
Včasih zgleda zelo preprosto doreči, od česa naj abstinira nekdo, ki ima motnjo hranjenja.
Iz izkušenj in nabranega znanja na različnih koncih, pa vem, da je zadeva veliko bolj kompleksna.
Motnja hranjenja ne temelji samo na kompulzivnem prehranjevanju, ampak tudi kompulzivnem razmišljanju in čustvovanju.
V literaturi so že znani izrazi kot je:
acting out, acting in.... preprosto povedano sta to dve fazi, ki sta ekstremni točki pri tem nihanju, gugalnici...
In, lahko začnemo že s tem, da ustavimo ta dva ekstrema...
ACTING OUT:
To je faza, ki sledi faz acting in, ko naredimo klick v glavi, ki po vsej verjetnosti temelji na odločitvi: "dost imam tega, da sem pridna punčka/fantek, da vse razumem, vse požrem, da ne izražam svojim misli, da se ves čas nekaj kontroliram, preprečujem si biti sproščena, samozavestna... dost imam te prikrajšanosti"
To po navadi zgleda kot izboljšanje stanja.... vendar temu ni tako. To ni izboljšanje, to je samo druga stran te gugalnice.
V tej fazi navadno kompulzivno nakupujemo, si damo duška in povemo ljudem svoje mnenje, smo lahko agresivni (temu kdo reče, da je asertvien, pa to ni), se zaljubljamo, hitro vozimo, koga nahrulimo, se skregamo, sexamo kompulzivno......
HKRATI se dogaja, da ponavljamo drogiranje s hrano do meje, ko smo čisto zadeti, zakrneli.... nezavedajoči, roboti, brez lastne osebnosti.
Naslednja faza se ponovi, kot odgovor tej navidez samozavestni fazi, v kateri smo po vsej verjetnosti pretiravali tudi v količini oz. kvaliteti izbrane in zaužite hrane.
Po vsej verjetnosti je glavni zajedalski občutek, občutek krivde, ali še bolj verjetno sram. Sram, negativno razmišljanje, zajedalski občutki....
Pridemo v fazo Acting in, faza prilagoditve. Takrat smo najbolj dojemljivi za vse "zapovedi in prepovedi" iz časa otroštva....
Sledi neke brste streznjenje, ko se zavemo, da smo se spet spustili z vajeti...
Spet se začnemo kontrolirati, prikrajševati, hujšati, stradati, smo tudi čustveno bolj hladni.... nedostopni, skratka, čustvena anoreksija.
In anorektik ima to fazo kontrole za drogo.
Torej, abstinenca je to, da uravnavamo te faze... nobenega ekstrema.
PRi tem, po mojih izkušnjah, je nujno hoditi na terapijo. K nekomu, ki pozna te faze, ker drugače lahko narobe razume npr. našo samozavest, ali pa našo hladnost...
V sredini je odgovor.
In če pogeldamo nazaj, vidimo, da te faze poganja tudi kvaliteta hrane oz. postopki s katerimi si spreminjamo stanje zavesti... v eni ali drugi fazi...
Ali je to prenajedanje in bruhanje, ali pa stradanje...
Ali je to kompulzivno nakupovanje, ali pa strogost.
Ali je to zaljubljanje, adrenalin, ali pa čustvena odtujitev od ljudi.
Ali je pa to, kar marsikdo spregleda.... abstinirati moramo od misli in občutkov, ki se jih imenuje zajedalske in SLUŽIJO temu, da poganjajo to nihanje, torej odvisnost...
Recimo, da je neka začetna ne-samozavest "razlog" zaradi česar rabimo postopek ali snov za drogiranje. Recimo, da je neka šibkost v naši osebnosti, zaradi česa bolečine ne zmoremo predelati (smo bili brez vodstva, odraslega razlaganja sveta itd.)
Vendar, vendar, ne smemo pozabiti, da dandanes, ko smo že globoko v odvisnost, so ta čustva SAMA SEBI NAMEN.
Torej, ko zbudimo negativne misli in negativne občutke, jih stopnjujemo podzavestno in skladno s " :evil: :evil: :evil: :evil: " v nas, ki je sestavni del odvisnosti... samo zato, da popustimo in gremo spet žret, bruhat.... ali kar že... |
|
|
|
| | | |
| | | |
| | | |
| | |
mega goflja
Pridružen/-a: 16.08. 2006, 16:00 |
Prispevkov: 73 |
|
|
|
Objavljeno: 20 Avg 2006 22:54 |
|
|
little P je napisal/a: |
je pa težko se toliko opogumiti in iti v kako skupino. Ko bi šel vsaj kdo z mano, da me ne bi bilo toliko sram :oops: |
Težje je biti zasvojen, kot pa iti na skupino. Little P, verjemi, da te med enakimi ni česa biti sram. Tvoja zgodba je lahko "grozna" zate, zame ne, ker sem jih slišala ogromno, takih in drugačnih, svojo živim in vse samo dokazujejo, kako huda je zasvojenost. Pogumno. |
|
|
|
| | |
Mačka/Mačkon
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 12:59 |
Prispevkov: 3971 |
Kraj: Ljubljana |
|
|
Objavljeno: 21 Avg 2006 20:04 |
|
|
Little p, zasvojenost, odvisnost ali karkoli že, je bolezen in se je nimaš zaradi česa sramovati. Poišči si pomoč, dokler je še čas. In ne, ne nakladam. Govorim iz lastnih izkušenj in še kako dobro te razumem. Najtežji je prvi korak, vsi naslednji stečejo sami od sebe. In razumeli te bodo tudi tisti, h katerim se boš obrnila po pomoč, zato sram pusti za voglaom in ga brcni daleč proč.
Ne sekiraj se deklica. |
|
_________________ Le tisto bogastvo, ki ga pokloniš, bo vedno tvoje. |
|
|
|
|
| Abstinenca | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|