 |
 |
|
 | Ne kaj ješ - kaj te žene, da ješ |  |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
 Objavljeno: 24 Mar 2008 15:31 |
 |
|
Avtor: Beechy Colclough
Zanimiv naslov, ki sam pove vse. V knjigi ni nobene diete, nobenega posebnega prehranskega nasveta razen najbolj splošnega priporočila za neizpuščanje obrokov, trije obroki na dan, brez prigrizkov. Res. Vse drugo je usmerjeno v odnos: do hrane, do sebe, do okolice.
Zelo priporočam. Odslej bom poleg Sanjinih knjig vedno navedla še tole. Osredotočena je samo na prehranske motnje, daje konkretna navodila, kaj in kako delati (in ne, kaj in kako jesti!). In delujejo!
"Upam, da bo knjiga pomagala osebam, ki:
1. so pretežke in ne zmorejo narediti konca svoji prisilni ješčosti (obilojedosti),
2. so predebele in nagnjene k dietam, hujšanju in skorajšnji vzpostavitvi prejšnje pretirane teže,
3. so bulimične (stradežrtne),
4. so anoreksične,
5. imajo 'super' postavo, vendar niso zadovoljne in se jim zdi, da morajo ves čas telovaditi in 'zdravo' jesti.
Kaj imajo vsi skupnega? Kar precej. Če berete to knjigo, potem jo verjetno zato, ker ste zabredli v nekaj, čemur pravim 'vojskovanje s kilami'. Kot v vsaki pravi vojni je tudi tu pomembno spoznati sovražnika in vedeti, zakaj se vojskujemo. Žal se večina ljudi na koncu bojuje le sama s sabo. Knjiga naj vam da vpogled v to, kaj se v resnici dogaja, in vam pomaga, da boste začeli svoj problem reševati s povsem nove plati."
V tem stilu, preprosto in naravnost. Predvsem je zanimiva tista peta skupina ljudi, njih ponavadi izpustijo vsi programi. Hotela sem prepisati samo tistih pet točk, pa me vsak stavek potegne, vse se mi zdi pomembno. Videla sem jo tudi v knjigarni, saj takšne knjižice niso prav drage, tokrat ne bom prepisovala, kar kupila jo bom. Moja prehranska motenost ne bo izginila v enem tednu, nekaj mi govori, da bo treba tole še večkrat odpreti.
Aja, seveda vsakokrat raziščem, kdo je kdo, preden komu zares verjamem. Beechy je angleški terapevt, specializiran za prehranske motnje, ima svojo ordinacijo, tako da je resnično srečal zelo veliko ljudi s temi težavami. In ja, seveda je tudi sam zdravljen alkoholik...
Torej kogar odbija ameriški populistični način, tole je angleška knjiga.
Veselo branje in fino bo, če še kakšno rečemo na to...
LP  Maša |
|
|
|
| | | |
| | | |
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 24 Mar 2008 19:39 |
|
|
VAuuu, uspelo mi je skenirati in pognati OCR. Uh, kaj vse imamo v svojih mašincah, pa sploh ne vemo.
Evo, še predgovor h knjigi, napisal ga je Elton John.
Predgovor Eltona Johna
Leta 1990 sem bil zaradi odvisnosti od mamil, alkohola in bulimije sprejet na kliniko za rehabilitacijo. Ni se mi sanjalo, da je od teh treh odvisnosti najhujša bulimija oziroma stradežerstvo čezmerna ješčost, ki se izmenjuje z napadi krivde in stradeža. Imel sem se za narkomana in alkoholika, težave s težo so bile zame zgolj stranski učinek tega dvojega.
Moj zdravnik je poudarjal, da je zame hrana predvsem nasladilo, a sam sem o tem dvomil. Pa čeprav sem imel celo življenje, že kot otrok, težave s težo. Basal sem se, se redil kot pujs, poskusil sem toliko diet, s katerimi naj bi nadziral svojo težo, da sem na koncu postal bulimičen, obenem pa se nisem zavedal, kako bulimija vpliva na človekovo težo - in njegovo samospoštovanje. Šele ko sem začel na kliniki pisati 'prehranske spomine in sem postal do sebe iskren, sem doumel, da je imel moj zdravnik ves čas prav.
Ko se oziram na svoje življenje, vidim, da me niso nikoli naučili, kako je treba jesti. Jemo, ko smo sami, ko nas grabi. notranja praznota ali ko kaj slavimo. Preden sem postal alkoholik in narkoman, sem jedel, kadar sem bil potrt in kadar sem bil vesel. Tako je šlo naprej ves čas, dokler se nisem s problemom soočil - tako me je srečala pamet.
Zdaj hrano spoštujem. Vesel sem, da sem končno spoznal, da sem prisilni obilojedec, saj mi je to pomagalo pri ozdravljenju drugih dveh odvisnosti. Ker jem zelo dobro, nisem lačen, pa tudi uide mi nobena jed ne. Ni lahko: včasih sem priden, včasih sem poreden. Ne uživam sladkorja in skušam se ogibati bele moke. To ni vselej lahko, a meni je zelo zelo pomagalo že, da sem se odpovedal sladkorju.
Poudariti moram, da Beechyjeva knjiga ne priporoča nobene diete. Ko sem šel prvič na kliniko, sem se znebil v petih tednih samo poldrugega kilograma, toda oblika mojega telesa se je očitno spremenila. Nergal sem, a sem slišal samo tole: 'Poslušaj, Elton, to ni dietna muha za tri mesece; učimo te, kako jesti do konca dni in kako jesti po pameti. Učimo te, kako spoštovati hrano in ji ne dopustiti, da bi te zasvojila.'
Tako je zdaj z mano, da ne mine dan, da ne bi v trenutku nepo¬zornosti pomislil na to, da bi jedel, pa čeprav se mi je življenje korenito spremenilo. Ker poznam in spoštujem hrano in prehranske težave, sem zdaj srečnejši človek.
Veliko ljudi, še posebej moških, ne ve ničesar o prehranskih motnjah. O tem se ne govori, oziroma, v Ameriki že še, na starem kontinentu pa še posebej ne. Moj nasvet vsakomur, ki ima že vse življenje težave s prehrano, je naslednji: usede naj se in popiše, kako se je doslej hranil, potem pa naj pisanje odnese k svojemu zdravniku ali pa k strokovnjaku za prehrano in poprosi za takojšnjo pomoč.
Hrana ni zame nič drugega kot tisto, kar me lahko pogubi ali ozdravi - je najpomembnejši element v procesu mojega okrevanja. Z mislimi na odvisnost od mamil in alkohola se tako rekoč ne ukvarjam. Ponosen sem na to, da sem se rešil, saj je bila to najtežja reč v mojem življenju.
Beechyjeva knjiga o prehranskih težavah je dobrodošla, ker uči ljudi s prehranskimi motnjami, kako naj spremenijo svoj odnos do hrane.
Torej, potrudite se, da boste iskreni, trezni in zreli -
Elton John, v februarju 1995. |
|
|
|
| Ne kaj ješ - kaj te žene, da ješ | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1
|
|
|
|
|
|
|
