 |
 | kaj delam narobe? |  | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 03.07. 2006, 17:37 |
| Prispevkov: 783 |
|
|
|
 Objavljeno: 02 Maj 2007 11:34 |
 |
|
| Sladoled ni ok, ni pa tudi, po mojem, taka strašna katastrofa. Poskusi se mu za kakšen teden odpovedati, pa boš videla, če je to to. Sicer pa vztrajaj! Tudi moja teža že kar nekaj časa stoji, kljub temu, da se precej temeljito držim prve stopnje. |
|
_________________
Lep pozdrav, Biba
"Vsak ima svoj okus," je rekel hudič in sedel v koprive. |
|
   |
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 03 Maj 2007 14:31 |
|
|
Na podobno vprašanje je Marika pred kratkim odgovorila, da povej kaj več, takole z jasnega je težko. Mogoče en teden ali dva dosledno zapisuj vse, kar poješ? Sama nisem ekspert, vendar druge bodo mogoče kaj razbrale?
Marika je omenjala, da ene zavira preveč sadja, druge... kaj drugega.
Jaz zase vem, da lahko s hrano delam karkoli, pa brez gibanja ni nič. In samo enkrat ali dvakrat na teden po pol urce mi je enostavno premalo. Tako da sedaj bolj študiram pravilno rekreacijo kot pravilno prehrano.  Vidim, da sem ga lomila tudi pri tem, da sem se včasih po nepotrebnem zaganjala v napačne stvari...
Lepo pozdravljena in vztrajaj, našli bomo odgovor tudi zate.
Maša |
|
|
|
| | | |
| | |
|
minister za informiranje
| Pridružen/-a: 11.02. 2007, 21:55 |
| Prispevkov: 145 |
| Kraj: Stajerka |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2007 16:58 |
|
|
| Do kosila mi paše samo sadje. Zjutraj agrumi, za malico jabolko ali hruška. Kosilo imam okrog 12h. Jem malo (sem se v porodniski, pa razen sprehodov z vozickom pac ni nekega hudega gibanja in ne rabim toliko hrane). Včasih juho, včasih solato s tuno, paradižnik ali kumare s sirom ali s poli. Popoldne "grešim": beri - kaka kepica sladoleda ali polnozrnat piškot ali malo črne čokolade (pa zelo redko, mi ne sede). Za večerjo imam pol litra jogurta (navadnega). Ali pa tri kose rizevih oblatov (mi je kot nadomestek za kruh) s skuto ali kakim lahkim namazom. Pijem vodo, a premalo. Pa zjutraj in po kosilu kavo (neskafe, s sojinim mlekom). Je pa res, da ko kuham za otroka, pac tudi pokusim hrano (ampak res samo pokusim), pa kdaj obliznes zlicko s hrano za njiju (za njiju pa seveda ni vse po montiju). Razmisljam, ce ni prav to pokusanje krivo. So vendarle drugacni signali, se vam ne zdi? |
|
_________________
Najbolj intenzivna oblika zivljenja je ljubezen. |
|
| |
|
|
| | |
|
Administrator foruma
| Pridružen/-a: 31.05. 2006, 10:58 |
| Prispevkov: 10408 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 05 Maj 2007 20:01 |
|
|
Meni pa se le zdi, da če je vse tako kot si napisala.......občutno premalo ješ. Tako pač mislim. Ogljikove hidrate si dala zvečer in še to riževe ploščice, ki po Montiju niso dovoljene. To je pravzaprav produkt izredno visoke predelave. Pozabi kalorije. Kalorije niso tako zelo pomembne, ker ješ tako malo, da jih praktično povedano tudi izredno malo zaužiješ.
Mislim, da če boš želela kaj spremeniti, je vredno probati začeti jesti. Redno in začenši z zajtrkom. Sadni dopoldnevi (sploh pa iz dneva v dan) so pri Montiju bolj izjema kot pravilo(ko si nekje v službi in ni druge možnosti, na po ti, dopustu....). Kaj pa, ko se porodniška izteče? Kako boš takrat, ko ti bo vrjetno še tisto kosilo ob 12h odpadlo ali pa ga boš prisiljena zamenjati z pripravljenim obrokom?
Pa tudi če njega(Montignaca) popolnoma pozabimo, si mogoče ena izmed tistih, ki jim sadje povzroča napihnjenost. Moraš se tudi zavedati, da s samim jedenjem sadja siromašiš telo. Vsi, ki se pretežno prehranjujejo s sadjem ali zelenjavo, ob tem tudi uživajo razne oreščke in semena, da pravzaprav sploh lahko pride do izkristka vitaminov, ki so v sadju. Brez maščob to pač ne gre. Iz tega sklepam, da vrjetno tudi tvoje počutje ni najbolj idealno. Tvoje telo je dobesedno osiromašeno tistega, kar potrebuje.
Sedaj (ko si doma) imaš idealno priliko, da kaj ukreneš. Jaz nisem zajtrkovala 4/5 svojega življenja, pa sedaj skorajda vsak dan.
Pa bom tvojo temo in vprašanja izkoristila še za nekaj. Se pravzaprav na to navezuje.
Moj velikokrat pravi: Danes pa nisem jedel kosila, pa za večerjo samo kos kruha in kos sira.........Pozabi povedati, da je "samo" probal ene 5 pralin (vsako drugačno, zato pet), pojedel 7 pomaranč in 4 banane pa še 5 hrušk, da ne bi zgnile, kar za njega seveda ni obrok in je to zgolj nekaj od česar človek hujša.
Drugi dan na račun prejšnjega dne zaužije nekako 3000 kalorij (popolnoma neprimernih -ker mora nahraniti telo in dušo).
Pa pride tretji dan, ko sklene, da to ni nič in da tri dni ne bo jedel nič. Tako tudi stori....in tretjega dne zvečer za večerjo poje pol kilograma kruha in nekaj zraven, pa pol banjice sladoleda in........
Tako iz tedna v teden.
Nekako podoben sistem ima pri igranju iger na srečo. NPR: Pol lete ne igra nič in vsem drži predavanje, kako neumni so, da vplačajo en sam listek za loto. Da on pa se je naučil in spoznal, da to ni nič (pa ni nikakršen igralec, da ne bo pomote). In potem pride čas, ko potepta vsa svoja "predavanja" drugim, pogoltne vso pamet, ki jo je zaužil in spet vplača loto (tisto...listek). In tako iz meseca v mesec.
V obeh primerih gre za popolnoma isto stvar: nedoslednost do sebe.
Mi je žal, da moram tole pisanje zaključiti, a hčera potrebuje računalnik (spet neka projektna naloga), ker njen ne dela tako dobro kot moj
Javi se še. |
|
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 06 Maj 2007 07:58 |
|
|
Jaz bi se po svojih izkušnjah zelo pridružila Mariki, odločno premalo ješ. Če to traja dalj časa, je verjetno razlog, da ne moreš shujšati. Če še enkrat prebereš Montignacov uvod, boš ugotovila, da pravzaprav ne ješ po Montiju. Pri njem ne gre brez pravega zajtrka, tudi večerje so večinoma prave in močne beljakovine. Lepo razloži tudi to, zakaj je treba jesti, vendar prave stvari. Opozori tudi na to, da se morajo nekateri v začetku malo zrediti, da lahko potem shujšajo, četudi se to sliši kot paradoks. Še bolj podrobno in nazorno pa to razlaga Marion Grillpartzer v knjigi "GI-dieta ali hujšajmo z veseljem". Ravno jo berem (hvala, Ira, za namig), toplo ti jo priporočam, jaz sem jo šla iskat v knjižnico. Lahko bi rekla, da je dvojčica Montignaca, samo vse skupaj je še bolj nazorno in zanimivo razloženo.
Recimo glede bazalnega metatolizma, tj. število kalorij, ki jih potrebuje telo, če cel dan samo ležiš (no, recimo, delaš povsem običajne stvari brez vsakega napora). Recimo, da je to 1400 kalorij. Če zdržema nekaj časa ješ manj, telo preklopi v varčevanje, nauči se živeti samo s 1000 kalorijami. Kar je kdajkoli več, kot varčna gospodinja takoj in direkt uskladišči. Tisto jamranje "karkoli pojem, se mi takoj obesi na rit" sploh ni iz trte zvito. Hudič nastane, če imaš res močno voljo in telo prisiliš, da živi samo z 800 kalorijami, bazalni metabolizem se prilagodi temu, vsaka kalorija nad tem gre iz želodca direkt v špeh. Potem pa shujšaj, če lahko, da o počutju sploh ne govorimo. Hehe, sama nikoli nisem imela tako močne volje, vendar sem si razlago zelo zapomnila, verjetno zato, da imam vedno opravičilo, če malo več pojem. 
V knjigi potem podrobno in s primeri na dokaj zanimiv način razlaga za nekatera živila. Tudi maščobe. Že prej nisem gledala na kalorije, temveč bolj na GI, sedaj bom še manj. Za službo si dosti pripravljam take močne solatke, so kar cel obrok (zelenjava+beljakovine ali zelenjava+zdravi OH; bom napisala med recepte, samo da najdem nekaj časa). Pred Montijem sem škrtarila z mesom, siri, oljem... saj so bile dobre, vendar v kombinaciji z drugimi inzulinskimi grehi sem bila kljub temu spet hitro lačna in iskala prigrizke. Danes pri teh solatkah gledam na GI, v beljakovinski varianti lepo mirne vesti dodam meso (seveda pusto) ali sir ali jajček, v obeh variantah pa mirno zabelim ne s kapljicami kot prej, ampak kar z dobro žlico olja (ampak pravega, oljčno ali laneno - sem ravno odkrila, kako je super). Razlika? Po takšni solatki sem lepo več ur sita in mi prigrizki sploh ne pridejo na misel. Marion v tej knjigi razlaga, da "prave" maščobe " nekako pomagajo "jesti" druge kalorije in da se jih ni treba bati.
Glede hujšanja še ena stvar, ki jo vedno povem zraven. Kar se mene tiče, odpade hujšanje samo s hrano. Preprosto ne gre, moja presnova tega ne omogoča, očitno je preveč naravnana v varčevanje ali pa imam že preveč maščobnih celic. Pri meni pali edino to, da pametno jem, zraven pa se potrudim z gibanjem, tako da mi nekajkrat na teden "teče dol". Tako da bi bilo mogoče tudi pri tebi za premisliti, kaj poleg sprehodov z vozičkom. Če želiš, skupaj natresemo 100 idej.
In tako naprej. Moram povedati še rezultat, da boš verjela. Poleg tega, da sem jedla več kot prej (ko sem imela slabo vest za vsak večji obrok), sem v resnici hujšala, skoraj po 1 kg na teden (to se bo ustavilo, tako hitro na dolgi rok ne gre, pričakujem pa najmanj po pol kg na teden). Da ne govorim, koliko veselja do življenja in dela sem dobila. Marion v svoji knjigi nazorno opisuje hormone sreče, kar se menda res dogaja med takim pravilnim prehranjevanjem in vzporednim gibanjem. Jaz dvignem roko, da je res. Vsaj pri meni.
Evo, več sem govorila o sebi kot o tvojem problemu, mogoče ti bo vseeno koristil drug pogled. Knjige ti pa še enkrat toplo priporočam. Sicer pa imaš na tem forumu zbrano veliko odlomkov od tu in tam, v glavnem dobre in zanelsjive stvari, ne Lady trič-trač. Loti se branja tistih daljših člankov, če imaš čas.
Lepo pozdravljena in še se oglasi, kako ti gre. Maša |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 06 Maj 2007 14:34 |
|
|
Evo, sama sebi nadaljujem. Zjutraj sem morala nehati, ker se je začelo naše družinsko nedeljsko jutro, potem sem šla na Lovrenc (bližnji hrib). Med potjo sem premišljevala o tebi in vsem nasploh. Če prav razumem, imaš dva otroka, eden dojenček, drugi verjetno malček. Vem, Malo preglej jedilnike pri temi Kaj smo/bomo danes jedli. Nismo stručkoti za Montija in pišemo tudi tisto, kar življenje pač prinese, zato to ni vzor za jedilnike. Lahko pa recimo pogledaš, ob koliko hrane nekaterim uspeva hujšati... Monti in Marion oba poudarjata, da hrana ni sovražnik, temveč prijatelj, samo nekaj je treba znati in biti malo dosleden. Če ti povem za danes, ko se mi zdi, da mi gre kar dobro. Po prejšnjem mailu sem zjutraj najprej pojedla vso pomarančno pulpo (po tistem, ko za druge stisnem pomaranče, ampak meni je tista gošča bolj všeč, jo jem kaz z žlico), potem kefir in domači musli (sama sem ga naredila, zagotovo je brez sladkorja, ima pa nekaj oreškov). Na Lovrenc me je neslo kot na krilih, energije in dobre volje za izvoz. Kosilo sem kuhala skoraj dvojno, za družino riž in mesne polpete, zase bučne ovsene polpete in grahovo omako s porom (no, to smo skoraj vsi delili). In solato seveda. Bučne ovsene polpete bom imela za malico v službi še za kakšna dva dneva, tudi mrzli so dobri. Za kosilo nisem hotela mesnih polpetov, jih bom raje za večerjo, kar brez vsega (tako ali tako je notri malo črnega kruha, ampak vse pač ne gre). Pritrjujem Montiju in drugim, ki pravijo, da je zvečer treba jesti beljakovine, lahko zrezke, lahko skuto, sir. Menda mišice rastejo v glavnem ponoči (in od česa bodo pri tebi pravzaprav rasle?) Vem, to je malo v nasprotju s tistim, kar so nas učili, namreč da mora biti večerja lahka, da so jajca zvečer težka itd. Vendar pri tem obstaja razlika. Če jaz ob šestih ali sedmih pojem nemasten zrezek in solato, telo najprej porablja energijo (kalorije), da to predela, ob desetih ali enajstih je prebavljeno, saj nič ni zmešano, potem lahko telo počiva in se obnavlja iz dobljenih gradbenih delcev. Po taki večerji sem zares sita in mi neumnosti sploh ne hodijo po glavi. Čisto nekaj drugega pa je, če se zvečer po našem klasičnem jedilniku kje "nažreš", recimo veliko kruha, narezka, klobas, sira, francoske solate, zalivaš s pivom, za konec pa še kakšna rojstnodnevna torta ali kakšen ostali štrudelj na pikniku. Po takem zmešanem obroku te najverjetneje čaka nemirna noč, slaba prebava in vse, pred čemer nas svarijo dobri nasveti. Ponavljam, to nima nobene zveze s tem, če jaz danes zvečer pojem nekaj mesnih kroglic, mogoče z malo zelene paprike ali kakšno drugo surovo zelenjavo. Ti pa v tisti svoj jogurt dodaj vsaj nekaj žlic skute (lahka skuta, mislim da 10% maščobe, je čisto ok). Okusna je tudi jajčna skuta (noter zamešaš trdo kuhan jajček, malo začiniš z gorčico). Itd.....
No, pa sem spet naložila. Saj ne pravim, da moraš tako delati, kje pa. Pravim, da se ozri okoli, poslušaj še koga drugega, še kaj preberi in najdi svoj način. Tisti bo po tvojem okusu, tvojih zmožnostih, po meri tvoje družine, službe, interesov.
Zdaj pa res samo še lep pozdrav, Maša |
|
|
|
| | |
|
minister za informiranje
| Pridružen/-a: 11.02. 2007, 21:55 |
| Prispevkov: 145 |
| Kraj: Stajerka |
|
|
| Objavljeno: 07 Maj 2007 08:07 |
|
|
Hvala punce, posebej vama, Marika in Maša. Se bom vzela v roke in na novo zastavila. Evo, danes na tešče kivi in za zajtrk kos polnozrnatega kruha z malo manj mastne skute.
Moje počutje res ni (bilo) na zavidljivi ravni, pa še stalno je bil nek občutek pajkove mreže v želodcu. Sem pa zapadla, moram priznat. Ker dokler so mi kg šle dol, sem tudi zajtrkovala, pa za kosilo pojdela kake testenine (pirine, sojine) s paradižnikovo omako. Potem pa se mi je zdelo, da bi morda lahko pospešila izgubljanje kg, če bi jedla še manj. In se je v bistvu ustavilo. Zanimivo, kaj? Saj pravim, od danes spet nazaj.
Kar pa zadeva gibanje - ja, to mi je kristalno jasno. Ko sem bila stara 18 let, sem se marca spravila hujšat (imela sem 85 kg) in do decembra sem jih imela 55. Kaj sem počela? Vsak dan švicala po 2 uri. Doma (v hiši staršev) sem imela svoj "fitnes" (sobno kolo, napravo za veslanje, steper, lahke uteži za vaje), tam sem bila po več kot uro, pred tem sem šla tekat za vsaj 45 minut. Dvakrat tedensko pa sem s prijeteljico samo tekla (15-20 km). Pred tem sem bila totalni antišportnik. Odpovedala sem se mesu (12 let - do nosečnosti - nisem jedla mesa), mastnim zadevam, sladkarije pa zamenjala z jabolki. Tako prehrano sem vzdrževala do lanskega januarja, ko sta dvojčka v meni očitno prinesla tako spremembo, da je telo zahtevalo meso. Sem pa kmalu po tistem, ko sem se nehala tako aktivno gibati, pridelala 10 kg in težo 65 kg vzdrževala vseeno enih 8 let (spet - do nosečnosti).
Je pa zdaj pač tako, da kljub temu, da si želim aktivnega vsakodnevnega švicanja, ne gre. Z dvojčkoma sem sama do večera, ko pride mož. Kako urco smo skupaj, potem sledi uspavanje najinih falotov, zatem padem v posteljo tudi jaz. Zato iščem fitnes v bližini doma, da bi vsaj dva ali trikrat tedensko ziher šla tja, ker bi že plačala članarino. V temi pa ne grem tekat po tem kraju, kjer smo doma. Aja, vikendi so tudi taki pri nas: zidamo na drugem koncu Slovenije. Spet odpade, da bi mož čuval otroka, jaz pa se razgibavala. Prijeteljev in sorodnikov pa tu, kjer zdaj živimo, nimamo. Tako da te prosim, Maša,če imaš kako idejo za popestritev mojega lenega življenja, prosim na dan z njo!!!
Moje pisanje (bere sploh kdo to?) bom zaključila še s poročilom: zdaj imam 77 kg, želja je 65. Štartala sem s 83. |
|
_________________
Najbolj intenzivna oblika zivljenja je ljubezen. |
|
| |
|
|
| | | |
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 14.03. 2007, 15:26 |
| Prispevkov: 2241 |
| Kraj: Gorenjska |
|
|
| Objavljeno: 07 Maj 2007 12:42 |
|
|
Seveda beremo, Maja, vsi. Le večkrat nimamo časa za odgovor. Saj ga tudi sedaj nimam...
Tole z dvojčki, vašim urnikom in tujim krajem diši po tisti drugi možnosti, namreč da je malo takih, kjer je to res nemogoče. Jaz sem sicer večni optimist in rečem, da ni nemogoče, je pa težje, kot če bi imela blizu dve babici, pet prijateljic iz otroških let s podobno starimi otroki in moža s takšno službo, da je lahko veliko doma.
Verjamem, da si zvečer utrujena in samo za v posteljo, jaz bi bila tudi. Poleg tega je tako ali tako bolj koristna jutranja rekreacija. Mogoče lahko razmisliš kaj v tej smeri, vsaj sedaj dokler si še doma? Če vstaneš pol ure prej (kar je gotovo pred otroci?), se lahko pol urce razgibalnih vaj, ki jih nekako naštudiraš v en sistem, izkaže za neverjetno koristne. Najbolj koristi seveda doslednost.
Sicer si mislim, da imaš z dvojčkoma čez dan tako ali tako dovolj tekanja. Marika je nekje omenjala, da se mogoče lahko daje več pozornosti drobnemu gibanju v domači hiši oz. stanovanju, zavestno gledaš, da delaš več korakov, več počepov, se pretegneš med podboji vrat in podobno?
Glede na to, da si včasih že tekla in če ti tek odgovarja, si mogoče naštudiraš eno drugo ruto malo izven svojega kraja? Mogoče zjutraj, preden mož gre? No, odvisno od ur...
Odvisno od velikosti stanovanja in drugega, kakšna napravca doma? Sobno kolo, steper... saj poznaš.
In seveda fitnes center, kot si sama rekla. Sem ti že odgovorila pri temi Rekreacija. Meni se obnese, res hodim. Sicer so otroci večji, tako da si po potrebi že sami vzamejo večerjo in umijejo, pri tebi bo pač večerni ritual kdaj prevzel mož. Zdi se mi boljše, kot da rekreacijo prestaviš tja na 21.uro, jaz bi bila takrat že izžeta in se mi zdi, da bi bilo samo veliko napora za malo efekta.
Hm... mogoče lahko izbereš kaj od tega?
LP Maša |
|
|
|
| | |
|
Mačka/Mačkon
| Pridružen/-a: 07.06. 2006, 15:52 |
| Prispevkov: 4788 |
|
|
|
| Objavljeno: 07 Maj 2007 13:05 |
|
|
Maja...
Vse sem prebrala. Voljo imaš, moč, željo ... pot pa se bo že našla.
Tukaj se popolnoma strinjam, da ti bo najbolj lahko svetovala Marika, s svojimi 5-imi otroki mislim, da je prvi naslov za vse mamice, ki ne najdejo časa za gibanje.
Mogoče so ti razni fitnesi, tekaški in kolesarski podvigi zares vzeti, mislim pa, da ti hoje ne more vzet nihče.
Ne vem koliko imaš stare otroke ... so še po vozičkih .... ajde pa bumf v voziček pa v akcijo ... sonček bo dobro del tako tebi kot dvojčkoma. Nista več v vozičku. Izkoristi vsako sekundo za gibanje - ko uspeš. Pa jih dviguj v zrak ... vsakega 5x ... smejala se bosta, ti pa boš bildala roke - pazi, da boš delala pravilno in ne dvigovala s hrbtom.
Pa stopnice so odločne ... gor pa dol... pa gor pa dol ... pa gor pa dol ... pa pojdi raje trikrat po škaf cunj kot, da bi ga enkrat zvlekla gor.... trgovina ... peš - pusti avto pa fasngo za cel mesec ... vsak dan ... pa par reči. Mogoče 2x ali pa 3x po malo, z malima frajerjema ... 
Razmičljaj v tej smeri. Tudi to je rekreacija, gibanje ... ni samo fitnes tisto, čemur se lahko reče - "se gibam"!
Pa srečno, držim pesti zate ... ker vidim, da si na pravi poti - pa še borka si!
Pa Pa |
|
|
|
| | |
|
minister za informiranje
| Pridružen/-a: 11.02. 2007, 21:55 |
| Prispevkov: 145 |
| Kraj: Stajerka |
|
|
| Objavljeno: 10 Maj 2007 08:15 |
|
|
Poročam...
se bolje počutim, ko sem na novo zastavila. Jem petkrat, redno, dosledno, nimam prigrizkov, imam pa sladoled. :-/
Ne me karat! Popijem vsaj liter in pol vode.
Začela sem telovadit (ko moja otročka delata prve korake ob kavču in pohištvu, delam trebušnjake, pa druge vaje), sprehodi ostajajo, danes pa grem pogledat dva fitnesa (končno našla) in naslednji teden ziher začnem v enem odnjih. Je pa zanimivo - mož me sicer spodbuja (naj ne omenjam, da se je on tudi poredil in da pa se njemu niti malo ne ljubi spreminjat česarkoli), ko pa zares odidem od doma (predvčerajšnjim sem si prvič po dveh letih privoščila pedikuro), samo debelo gleda v smislu: "A tako dolgo te ne bo?"
se še kaj javim. imejte se lepo... |
|
_________________
Najbolj intenzivna oblika zivljenja je ljubezen. |
|
| |
|
|
| | | |
| kaj delam narobe? | |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 2
|
|
|
|
|
|
|
